Nova Kermaunerjeva knjiga iz raziskave Rekonstrukcija in /ali reinterpretacija slovenske dramatike analizira nekaj najznačilnejših avtorjev oziroma njihovih dram, ki jih je tradicionalna slovenska literarna zgodovina uvrstila v tako imenovano čitalniško dramatiko. To je utemeljila z mnenjem, da gre za obroben literarni pojav. Kermauner na nov in izviren način raziskuje drame Josipa Vošnjaka Ministrovo pismo (1889), Ženska zmaga (1889), dramo Jakoba Aleševca Podlaga zakonske sreče (1872), Jurčičevega in Steržajevega Tihotapca, Kersnikov in Rozmanov Testament ter na koncu še dramatizacijo Tavčarjeve povesti Antonio Gledjević, ki jo je leta 1907 opravil gledališki režiser in igralec Hinko Nučič in jo naslovil Svitanje.
Skozi obravnavo zadnjih treh iger, ki so nastale kot dramatizacije proznih besedil, Kermauner natančno opredeli razliko med povestjo in dramatizacijo. Kermauner z raziskavo čitalniške dramatike opravlja doslej najbolj obsežno monografsko obravnavo tega bloka slovenske dramatike. Avtor je prepričan – in to tudi z uspehom dokazuje – da je čitalniška dramatika vredna vse pozornosti, saj pomeni temelj in izhodišče slovenske dramatike, pa tudi zavesti slovenskega meščanstva, ki se je oblikovalo v duhu razsvetljenstva, liberalizma in humanizma, torej v opoziciji do katolištva.
Avtorica dodatnega besedila: Alenka Goljevšček
Ilustrator: Ajda Kermauner