Čitalniška dramatika 5
Taras Kermauner posveča v raziskavi slovenske dramatike posebno pozornost čitalniški dramatiki in obravnava dramska besedila, ki so kljub temu, da so danes pozabljena, vplivala na potek in razvoj slovenske dramatike. Analiza pokaže, da je ta dramatika dobila kritičen odmev v različnih usmeritvah slovenske dramatike: tako pri Etbinu Kristanu kot Ivanu Cankarju, pri Ivanu Tavčarju kot Janku Kersniku. Peta knjiga v podnizu raziskave slovenske čitalniške dramatike posveča pozornost t. i. Marijini zgodbi po eni in Vidini zgodbi po drugi strani, s čimer avtor zajame celo vrsto slovenskihdramskih besedil od Pene Josipa Vošnjaka (1889), prek njegove Lepe Vide (1893), vse do Lepe Vide Rudija Šeliga (1978). Hkrati s tem pa raziskava obravnava tudi tistedrame, v katerih se je razvila t. i. »Marijina zgodba« in sicer Bogar meho in MarijaStanka Majcna, Rudija Šeliga Čarovnica iz Zgornje Davče, Alenke Goljevšček Srečanje na Osojah, Smoletove Antigona, Strniševih dram Driada, Žabe, Samorog. Knjigo zaključujejo tri krajše razprave o Dveh zetih Ivana Tomšiča (1879), Tičniku Mihe Lendovška (1869) in Sovraštvu med bratoma in sprava (1874) Josipa Geclja.
Vsebine dram: Alenka Goljevšček
Računalniške risbe: Alenka Goljevšček, Ajda Kermauner Kavčič
