Monografija ob 40-letnici uprizoritve Ajshilove Oresteie v ljubljanski Drami in ob 80-letnici režiserja Mileta Koruna
Gledališče kot najbolj minljiva vseh umetnosti terja, da se njegovi zgodovini posvečamo z vso pozornostjo, saj priča o naši duhovni kondiciji, o vpetosti kulturna in družbena dogajanja v Evropi in svetu. Tako je bilo potrebno, da je ob 40-letnici uprizoritve Ajshilove Oresteie v ljubljanski Drami, ki jo je režiral Mile Korun, Slovenski gledališki muzej izdal monografijo ORESTEJA ’68, ki poskuša obnoviti vse pomembne elemente, iz katerih je bila leta 1968 zgrajena Korunova interpretacija znamenite grške tragedije. Ko je marca 1968 na odru ljubljanske Drame zaživela Korunova Oresteia, sta morala oba pola tedanje gledališke kritike v Sloveniji, tako konservativni kot modernistično opredeljeni, v en glas priznati, da je Mile Korun ustvaril paradigmatično predstavo, s katero je začrtal začetek slovenskega gledališkega modernizma. Korun se je v svoji interpretaciji antične tragedije zavestno odpovedal tradicionalnemu razumevanju grškega gledališkega izročila in je pogumno in karseda dosledno sledil svoji, 20. stoletju ustrezajoči viziji enega od dramskih temeljev zahodne civilizacije.
Pričujoča monografska publikacija ponatiskuje dnevniške zapiske, ki jih je Korun pisal v letu, ko je v Drami SNG Ljubljana snoval Oresteio (hkrati z njo pa tudi Shakespearovega Hamleta in Cankarjeve Hlapce), in ki so dragocen vpogled v nastajanje predstave, zapisi pa vsebujejo tudi režiserjeve komentarje k aktualnemu dogajanju v svetu. Dodaten vpogled v svetovno gledališko dogajanje v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prispeva Veno Taufer, s poglobljeno študijo o Oresteji pa tudi mlada raziskovalka Andreja N. Inkret. Knjiga je opremljena z režiserjevimi scenskimi osnutki in s kostumski osnutki Mije Jarc, s fotografijami Marjana Pala, ki so dolgo veljale za izgubljene, ter s kritikami, ki so bile objavljene po premierni uprizoritvi Oresteie leta 1968. Zbrani so odmevi z gostovanj predstave na Madžarskem, v Italiji, v Sovjetski zvezi in na Dubrovniških poletnih igrah. Sestavni del monografije pa je tudi glasbena partitura Darijana Božiča za Oresteio, ki je doživela krst na odru osrednjega gledališkega hrama v letu 1968. Prav za ta čas velja, da je ponovno iznašel pojem svobode, tako družbene, umetniške kot duhovne.
Monografiji je dodan tudi DVD z originalnim posnetkom predstave, ki ga je izdala in natisnila Založba kaset in plošč RTV Slovenija.
