Janez E. Krek

Ob vojski (1917)

DRAMA

Podnaslov: Igrokaz v štirih slikah

ŠTEVILO OSEB: 15 (10ž, 2m, 3 deklice) in dekleta, žene ter otroci

KRAJ IN ČAS DOGAJANJA: Kraj dogajanja je v knjigi označen kot »vsaktera slovenska vas« v času prve svetovne vojne. V besedilu lahko zasledimo podatek, da je kraj dogajanja Šentjanž v bližini Sevnice, kjer je Krek večkrat bival in je tam v letu nastanka igre tudi umrl, sirote pa prihajajo iz rudarskega kraja Karmela (iz bližnjega Krmelja).

VIR: Prva knjižna izdaja, ki je izšla leta 1918.

PODATKI O AVTORJU

Janez Evangelist Krek (1865–1917) je bil politik, duhovnik, teolog, publicist ter pisec številnih strokovnih, zgodovinskih, teoloških in leposlovnih del. Bil je dolgoleten poslanec v državnem in deželnem zboru, posvečal pa se je predvsem izboljšanju socialnega položaja kmetov in delavcev. Ustanavljal je društva, zadruge, posojilnice, strokovne šole, konzumne verige za preskrbo delavstva, zavode za zaposlovanje (posredovalnice za delo), pokojninske sklade, kulturne in športne zveze društev. Z gospodarskim reševanjem slovenskega kmečkega prebivalstva je vplival na zmanjšanje izseljevanja. V svojem političnem programu, ki ga je razumel kot krščanski socializem, se je zavzemal za gospodarsko in politično preživetje Slovencev, ki je bilo po njegovem mnenju odvisno od izboljšanja socialnega položaja in uspešnega vsestranskega organiziranja gospodarskega ter kulturnega življenja. Podpiral je zahtevo po splošni in enaki volilni pravici in poudarjal pomen izobraževanja, tudi neformalnega. Med njegove najpomembnejše razprave sodijo Črne bukve  kmečkega stanu (1895). V delu je  analiziral kmetijstvo in gospodarstvo številnih dežel. Krekova najobsežnejša monografija, ki obsega več kot šesto strani, je Socijalizem (1901). V delu je podal svoje videnje zgodovine in razvoja socialističnih idej in gibanj. Krekovi biografi so evidentirali nekaj tisoč govorov in okoli šest tisoč člankov, pisal pa je tudi pesmi, prozo in dramska dela.

Prvemu dramskemu poskusu Sv. Ciril in Metod stopita na slovansko zemljo (1885) je sledil niz iger z izključno moškimi vlogami; avtor jih je napisal za uprizarjanje v društvih, ki so imela v njegovem času izključno moško (ali izključno žensko) članstvo: Pravica se je izkazala (1892), Cigan čarovnik (1897) in Občinski tepček (objavljena 1908, nastala vsaj deset let prej).

Pozneje je napisal še enako število iger z mešano zasedbo: Turški križ (1910), Tri sestre (1910), dramo Sv. Lucija (1913) in Ob vojski (2017).

Krek ni imel velikih literarnih ambicij. Večina iger je nastala na pobudo prijateljev in članov društev za potrebe njihovega gledališkega ustvarjanja. V Slovenski krščansko-socialni zvezi, ki jo je ustanovil, je organiziral izdajanje Zbirke ljudskih iger, v kateri sta izšli tudi dve njegovi burki. Uprizoritev svojih besedil zaradi preobilice drugega dela ni spremljal, ohranil pa se je podatek, da je kot igralec sodeloval pri slovenskih ljubiteljskih predstavah na Dunaju (Ob 50 letnici dr. Janeza Evangelista Kreka, 2017, str. 49).

REVIALNE, KNJIŽNE IN ELEKTRONSKE IZDAJE

Igra je prvič izšla v štirih številkah tednika Ilustrirani glasnik, ki je izhajal med prvo svetovno vojno in je v celoti dostopen tudi v Digitalni knjižnici Slovenije. Posamezne slike so bile objavljene od 23. maja do 13. junija 1918 (št. 38-41):

Povezava na Ilustrirani glasnik, št. 38.

Povezava na Ilustrirani glasnik, št. 39.

Povezava na Ilustrirani glasnik, št. 40.

Povezava na Ilustrirani glasnik, št. 41.

V istem letu in še pred koncem vojne je izšla prva knjižna izdaja. S pomočjo prepisov in revijalnega natisa – ter nazadnje še knjižne izdaje – so v različnih slovenskih krajih že med vojno pripravili kar nekaj uprizoritev, pozneje pa je zanimanje za Krekovo igro zamrlo. Prišle so nove težave in turbulentno dogajanje na političnem, ekonomskem in kulturnem področju v novi Kraljevini SHS. Slovenci, ki so ostali zunaj meja nove države, pa so se znašli v primežu grobe asimilacije. Ob stoletnici »velike vojne« je besedilo doživelo še dve knjižni izdaji, ki sta predstavljeni tudi na naši spletni strani:

Povezava na: Pavel Golia Dobrudža.

Leta 2014 je urednica in založnica Marjeta Žebovec pripravila antologijo desetih  dramskih del s tematiko prve svetovne vojne.

Literarni zgodovinar Milan Dolgan je pri založbi Amaletti delo ponovno izdal in mu dodal obsežno spremno besedo, v kateri je popisal okoliščine nastanka drame, Krekove zadnje mesece življenja, vse njegove drame in zapise o Krekovem ustvarjanju.

Krekova igra Ob vojski je dostopna tudi na spletnem portalu Wikivir, prepis besedila pa je iz prve izdaje, iz Ilustriranega glasnika → povezava.

VSEBINA

V prvi sliki dekleta pripravljajo procesijo in krasijo Marijino kapelico. Maj je, mesec cvetja in prebujajočega se življenja, vendar že tretjo pomlad pustoši vojna. Moški so bili vpoklicani in mnogi so že padli, ženske in otroci, ki trpijo pomanjkanje, pa morajo sami opraviti tudi vsa najtežja dela. V drugi sliki se materi, ki je bila med udeleženkami procesije, v sanjah prikažeta oba sinova. Prvi je v italijanskem, drugi pa v ruskem ujetništvu. V nadaljevanju prejme pismi: oba ji sporočita, da sta še živa. Te sreče pa ni deležna premožna kmetica Klančevka. Na začetku vojne ji je padel mož, leto dni pozneje pa ji je umrl še sinko. Nima več moči, da bi se spoprijemala s težkim delom in obupuje nad življenjem. V njeno bol poseže beračica Maruša, ki išče dom za tri osirotele deklice: oče jim je padel na fronti, pravkar pa so izgubile še mamo. V skrbi za otroke Klančevka najde nov smisel. Skupaj z Marušo in deklo Agato bo znova zaživela ob deklicah, ki jo sprejmejo za svojo novo mamo. Melodramatični toni igre so tudi v tej Krekovi igri podloženi s petjem – od cerkvenih pesmi do ganljivih tožb vojnih ujetnikov – in verzi, ki jih je avtor vpletel v dramsko besedilo.