Esejist in prevajalec Franc Svetič (1858-1939), ki je na Dunaju študiral romanistiko, je za ljubljansko Dramatično društvo med drugimi besedili (Dumasova Dama s kamelijami, Barretov Quo vadis…) prevedel tudi prozno različico, ki jo je sredi 19. stoletja objavil Škot Alexander Dyce (1798-1869). Besedilo čarovnic je v verzih. Svetičev rokopis je verjetno nastal v zadnjih letih devetnajstega ali prvih letih 20. stoletja. Na hrbtni strani naslovne strani rokopisa je naveden vir – izdaja iz leta 1868 (na podlagi teksta v drugem natisu Al. Dyce-ovem) in Wilhelm Wagner oziroma njegova razprava o Macbethu, ki jo je objavil leta 1872 (s pomočjo W. Wagner-ovega komentara).
Svetičev prevod ni doživel gledališke realizacije: slovenska praizvedba Macbetha v Župančičevem prevodu je bila šele leta 1926, prva knjižna izdaja pa je iz leta 1921:
V arhivu ljubljanskega Dramatičnega društva se je ohranil rokopisni prevod, prepisan s prevajalčevo pisavo. V vezanem zvezku (21 x 17 cm) je 125 oštevilčenih strani (sig. DD 400).