Mirko Mahnič (urednik)

Linhartova soba v Radovljici

Iz kataloga:

Gotovo, hišo bi bilo mogoče urediti veliko bolj domiselno, ne le zaradi večjih razsežnosti. Zamišljali smo si prednji prostor, ki naj bi obiskovalca z značilnimi stilnimi prvinami uvedel v čas in okolje, kjer so tekla leta pisateljevega življenja in dela; želeli smo z na pogled mrtvimi, pa vendar zelo zgovornimi dokumenti obuditi pričevanja o njegovih raznorodnih prizadevanjih za oživitev in obogatitev naše kulture; ne nazadnje in prav posebej pa nas je vabila tista veja njegovega dela, ki je predmet naših raziskav in daje bogate možnosti – živo gledališče, ki mu ni bil Linhart le prvi pisatelj, ampak tudi prvi posredovalec med dramskim besedilom in poslušalcem v dvorani.

Soba, ki jo zdaj odpiramo, je odsev teh zamisli, vendar res le odsev. Prve skorajda ni bilo mogoče niti nakazati. Laže je bilo zbrati dokumente in jih pospremiti s pričevanji o odrskih poteh Županove Micke in Matičkovega Veselega dne od tistega časa, ko je prvi predstavi botroval Linhart sam, pa do značilnih obuditev skoraj do današnjega dne.

Pripravili smo, če smemo tako reči, skromno, vendar odprto knjigo o enem najvabljivejših poglavij slovenske kulturne zgodovine, o tistem času, ki je dal temelje tudi domačemu gledališču, temelje, brez katerih pa bi tudi poznejših vzponov naše odrske umetnosti ne bilo. Naj bo ta odprta knjiga, pripravljena »v mejah možnosti«, vsaj uvod k naši prvotni in prihodnji, veliko zahtevnejši, pa tudi vabljivejši zamisli – k ureditvi Linhartovega rojstnega doma v Radovljici.

Linhartova soba v Radovljici je bila odprta 17. 4. 1974.

Urednik: Mirko Mahnič

Sodelavci: Majda Clemenz, Mojca Kaufman, Marija Kolarič, Mirko Mahnič, Viktor Molka, Dušan Moravec, Ana Traven