Slovenski gledališki inštitut
Mestni trg 17, 1000 Ljubljana
T: 01 241 5800
E: slogi@slogi.si
S: www.slogi.si
V arhivu ljubljanskega Dramatičnega društva se je ohranil rokopisni prevod Shakespearove igre, za katero se je pozneje uveljavila Župančičeva različica naslova Ukročena trmoglavka (The Taming of the Shrew). V zvezku (33 x 21 cm) je 68 neoštevilčenih strani (sig. DD 747).
Slovenski izobraženci so se že desetletja pred prvo slovensko uprizoritvijo Shakespeara seznanjali z velikim elizabetinskim dramatikom in ga tudi prevajali, njegova pot na slovenski oder pa je bila dolga in zapletena. Prvi, ki je imel za to dovolj poguma, je bil igralec in režiser Rudolf Inemann, ki je vodil ljubljansko gledališče med leti 1894 do 1901. Začel je z Othellom (1896), v naslednji sezoni pa je uprizoril še Beneškega trgovca (1897) in Ukročeno trmoglavko (1998). Po prevajalcih, ki so pripravili prve tri odrske predloge za uprizoritve Shakespeara – to so bili Miroslav Malovrh, Anton Zima in Anton Funtek – je tik pred koncem stoletja prišel na vrsto še Šauperl-Cankarjev Hamlet (1899).
Pesnik in dramatik Anton Funtek je veliko prevajal za gledališče; največ operna besedila. Napisal je tudi libreto za Ipavčevo opero Teharski plemiči (1894). V obdobju, ko se je ukvarjal s Shakespearom (poleg Ukročene trmoglavke je prevedel še Kralja Leara), je intenzivno ustvarjal in objavljal tudi izvirna dramska dela (Iz osvete, Za hčer in malo pozneje še Tekmo).