Josip Vošnjak

Ministrovo pismo (1889)

 

KOMEDIJA (veseloigra v dveh dejanjih)

ŠTEVILO OSEB: 8 (3ž 5m)

 

VIR

Besedilo je v Slovenskem gledališkem inštitutu ohranjeno v rokopisni obliki, vendar le delno (prepisi posameznih vlog, Arhiv Dramatičnega društva) in kot tipkopis brez letnice nastanka (29 strani).

 

PRVA UPRIZORITEV

20. 10. 1889, Slovensko gledališče v Ljubljani (dvorana Narodne čitalnice)

 

PODATKI O AVTORJU

Josip Vošnjak (1834-1911) je bil pisatelj, publicist, politik in zdravnik. Poleg povesti in romana Pobratimi je napisal precej dramskih besedil (ohranilo se jih je enajst). Njegove socialne in politične drame s sodobno vsebino in kompleksno izrisanimi značaji  so nakazovale približevanje slovenske dramske literature modernim evropskim literarnim tokovom, približevanje, ki ga je v celoti realiziral šele Ivan Cankar. Vošnjak je bil tesno povezan s slovenskim gledališčem in je za njegove potrebe napisal tudi nekaj lahkotnejših besedil, med njimi tudi Ministrovo pismo.

 

VSEBINA

1. dejanje: Uvodni dialog med materjo in hčerjo nam predstavi zaplet: Jurij Dremota je hčeri izbral zaročenca, ki ni po njeni volji. Klara je zaljubljena v očetovega varovanca Bogomila, mladega pripravnika brez staršev, ki se je pravkar vrnil domov z opravljenim notarskim izpitom. Ker Bogomil zagovarja napredna politična stališča, sta z varuhom v konfliktnih odnosih, zato si je ta kot namišljeni bolnik za bodočega zeta omislil dr. Potokarja, ki mu bo po poroki zagotavljal stalno zdravniško oskrbo in lajšal njegova številne bolezenske tegobe.

Sledijo prizori z nastopi gospodovalnega upokojenega uradnika Dremote, ki v dialogih z družino in služabniki razkrije svoj naporen in vzkipljiv značaj, sluga in kuharica pa popestrita igro z ljudskimi komičnimi elementi in besednimi igrami.

Bogomil varuha prosi, naj zanj napiše priporočilno pismo svojemu nekdanjemu sošolcu in ga priporoči za izpraznjeno notarsko mesto. Dremotov prijatelj iz mladosti je namreč postal justični minister. Dremota po začetnem nasprotovanju pristane, da mladi notarski kandidat pismo napiše v njegovem imenu, še vedno pa zavrača njegove vztrajne snubitve in prošnje.

2. dejanje: Medtem, ko starec prebira medicinske priročnike in njegov sluga razkužuje hišo in okolico, se z Dunaja vrne Bogomil z ministrovim pismom, v katerem se ta z nostalgijo spominja starega prijateljstva,podpre Bogomila in celo obljublja, da bo poskusil priti na Bogomilovo poroko s Klaro, ki ji Dremota še vedno nasprotuje.

A to velja le do naslednjega prizora, v katerem Dremota spozna zahrbtne načrte in zlobo dr. Potokarja, kar ga ne samo odvrne od načrtov s poroko, ampak mu tudi čudežno povrne zdravje. Seveda ve, da  ga tudi Bogomil poskuša prepričati z lažjo in prevaro in da je ponaredil ministrovo pismo, vendar je do njega bolj prizanesljiv in spodi iz hiše le zdravnika, ki mu sedaj ni več potreben. Na koncu težko presodimo,  kaj bolj podžge Dremotovo privolitev v hčerin zakon z Bogomilom: ali vztrajno žensko prigovarjanje ali telegram, ki idiličnemu družinskemu zboru naznani, da je bodoči ženin postal notar za Kranjsko.

Drugo