Izidor Cankar (umetnostni zgodovinar, desetletje starejši bratranec Ivana Cankarja), igralec Anton Verovšek in Ivan Cankar 11. julija 1911 na obisku pri pisatelju Franu Saleškem Finžgarju (na fotografji sedi) v Sori pri Medvodah

Izidor Cankar, igralec Anton Verovšek in Ivan Cankar 11. julija 1911 na obisku pri pisatelju Franu Saleškem Finžgarju (na fotografji sedi) v Sori pri Medvodah.

Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej

Ivan Cankar v pogovoru z Izidorjem Cankarjem na Rožniku: »K delu me najbolj podviza – jeza. Politične in literarne oslarije zapeljejo človeka k pisarjenju, da si srce ohladi. Za narodov blagor, Gospa Judit, Bela krizantema so nastale tako. Ko bi jeze ne bilo … Bog jo blagoslovi! Tvarino torej pripravim že prej, vsa poglavja so natančno pred menoj. Hlapce sem pisal tako živo, da sem obraze videl in glasove razločeval. Zato pišem strašno hitro. Stavci pravijo mojim rokopisom ‘špeh’, ker je skoro ni besede, ki bi bila prečrtana. Pohujšanje sem napisal v štirinajstih dneh /…/.«

 

Iz naših zbirk – plakat december 2018:

Iskanje po vsebini

Iskanje
Preskoči na vsebino