Na predvečer 100-letnice rojstva Berta Sotlarja

Predstavljamo vam zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja. Decembra 2020, na predvečer 100-letnice rojstva Berta Sotlarja (4. 2. 1921–10 . 6. 1992), mojstra slovenske gledališke, filmske in televizijske igre, predstavljamo fotografijo Berta Sotlarja kot Agamemnona v Ajshilovi Orestei (premiera 1968) v režiji Mileta Koruna in fotografijo Berta Sotlarja kot Strica Franceta v filmu Trenutki odločitve Františka Čapa (1955).

Bert Sotlar je znamenito ime slovenske gledališke in filmske igre. Po študiju na Akademiji za igralsko umetnost ga je Bojan Stupica kot mladega igralca angažiral v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, kjer je ostal tri leta. Nato je bil do upokojitve angažiran v ljubljanski Drami. Čeprav si ga kot igralca najbolj lastita slovenski in jugoslovanski film, v katerem je ustvaril več kot 40 vlog (spomnimo se samo njegovega Štefuca iz Tistega lepega dne ali Lovra v Ne joči Peter ali Boštjana Presečnika v Cvetju v jeseni), je tudi na odrskih deskah ustvaril serijo psihološko poglobljenih in z markantno moškostjo zaznamovanih vlog. Bil je Grof Almaviva v Beaumarchaisovem Seviljskem brivcu, Nikita v Tolstojevi Moči teme, Simon Hahava v Brechtovem Kavkaškem krogu s kredo in Brown v Operi za tri groše, Tetzel v Sartrovem Hudiču in ljubem Bogu, Agamemnon v Ajshilovi Orestei, Ramon v Kozakovi Legendi o svetem Che, Matija Gubec v Kreftovi Veliki puntariji, Kalander v Cankarjevih Hlapcih. Viden odrski opus mu je prinesel Borštnikov prstan (1982), celotno umetniško ustvarjanje pa Prešernovo nagrado (1974). Če temu dodamo še njegovo nastopanje v televizijskih igrah in nadaljevankah, lahko pritrdimo zapisu ob njegovi smrti, da je bil resnično »mojster vseh medijev«.

Iz naših zbirk – plakat december 2020: