Prvi prevajalec Hamleta v slovenščino, Dragotin Šauperl (1840 – 1869), se je naučil angleščino v semenišču, ker si je želel postati misijonar v Ameriki, vendar se mu želja ni uresničila. Umrl je osemindvajsetleten, potem ko je nekaj let služboval kot kaplan po različnih štajerskih krajih. V tem času (1865) je prevedel tragedijo o danskemu kraljeviču in jo pozneje izročil Dramatičnemu društvu v Ljubljani. Šauperlov prevod ni bil nikoli uprizorjen in velja za izgubljenega; ohranili so se le odlomki, objavljeni v mariborski reviji Zora, ki je izhajala v sedemdesetih letih 19. stoletja.
Šauperl je poleg Hamleta prevajal še Kralja Leara in po vsej verjetnosti tudi druga literarna dela, ki jih je pošiljal uredniku Franu Levcu, vendar se prevodi niso ohranili. V Levčevi korespondenci so le omenjeni. Čez dobrih trideset let je izvod Šauperlovega Hamleta iz arhiva Dramatičnega društva služil kot predloga Ivanu Cankarju, ki je dramo na novo prevedel za prvo slovensko uprizoritev (1899). Drama je isto leto izšla tudi pri goriškem založniku Andreju Gabrščku v zbirki Salonska knjižnica.
