Ob smrti našega najpomembnejšega gledališkega zgodovinarja in dolgoletnega direktorja Slovenskega gledališkega muzeja Dušana Moravca želimo opozoriti na njegovo bogato ustvarjalno dediščino. V več kot dvajsetih monografijah je popisal vsa pomembna obdobja v razvoju slovenskega gledališča in predstavil ter ovrednotil posamezne dramske umetnike. Del svojega opusa je objavil tudi v publikacijah SGM. Za Dokumente SGM je dolga leta prispeval članke in razprave ter monografiji o Antonu Verovšku in drugih dramskih umetnikih (Portreti pozabljenih igralcev). V naši zbirki Gledališke monografije sta izšli še dve njegovi deli. V prvi je prikazal umetniško pot vsestranskega gledališkega ustvarjalca Hinka Nučiča, v drugi pa izbrane gledališke režiserje prve polovice dvajsetega stoletja. Podatki o naštetih delih so dostopni tudi na naši spletni strani:
- Portreti pozabljenih igralcev
- Anton Verovšek: komedijant ali umetnik?
- Slovenski režiserski kvartet (z gostom): Šest, Debevec, (Gavella), Kreft, Stupica
- Hinko Nučič, dramski igralec in režiser
Za vse, kar je storil za slovensko gledališko zgodovino in Slovenski gledališki muzej, smo se mu želeli vsaj malo oddolžiti z jubilejnim zbornikom.
Pogledi na delo Dušana Moravca osvetljujejo tudi druga področja njegovega delovanja: praktično dramaturgijo, teatrologijo in predvsem uredniško delo. Tudi na tem področju so za Moravca značilni erudicija, lucidnost in neverjetna delavnost. Bil je prvi urednik Knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega (1953 – 1962) in Gledališkega lista MGL (1951 – 1962). V Slovenskem gledališkem muzeju je bil glavni urednik Repertoarja slovenskih gledališč, od 1964 do 1975 pa je urejal tudi Dokumente SGM. Za zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je pripravil štiriindvajset knjig. Avtorji, ki jih je izdal, so bili Ivan Cankar, Anton Leskovec, Lojz Kraigher in Ludvik Mrzel. Kraigherju in Mrzelu je posvetil tudi obsežni monografiji, ki sta izšli v isti zbirki.
