Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Vilma Bukovec, ob 100-letnici rojstva

Lokacija:
Termin: 27. 02. 2020

Vilma Bukovec
(1920‒2016)
Ob 100-letnici rojstva

Slovenska operna sopranistka Vilme Bukovec (27.2.1920 – 7.12.2016) je bila prvakinja ansambla SNG Opere in baleta v Ljubljani in nosilka repertoarja v tako imenovani zlati dobi slovenske opere. V karieri je poustvarila več kot petinšestdeset glavnih vlog in skupno nastopila v skoraj dva tisoč predstavah. Kot solistka je debitirala v vlogi Siebel v Gounodovem Faustu, med njenimi številnimi vlogami pa morda najbolj izstopa vloga Marinke v Smetanovi Prodani nevesti; vloga, ki jo je neštetokrat pela in se po štiridesetih letih aktivnega igranja z njo l. 1982 tudi poslovila od opernih desk. Prepela je skoraj ves znani sopranski repertoar od najbolj lirskih do izrazito dramskih vlog. Kot solistka je nastopala v številnih državah sveta (Franciji, Belgiji, Poljski, Češkoslovaški, Romuniji, Bolgariji, Rusiji, Grčiji, Španiji, Egiptu, Ljudski republiki Kitajski…) in prejela več mednarodnih in domačih nagrad: Prešernovo nagrado (1956), Betettovo nagrado (1980), priznanje Zveze združenj glasbenih umetnikov Jugoslavije Zlata lira (1983), Prešernovo nagrado za življenjsko delo 1982 in Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije (2000).

Glasbeni kritik Jure Dobovišek se je v takole poklonil njeni umetniški veličini: [Njeno] »petje je sočno, pogosto tudi sončno (lebdeče), a predvsem polno čustvenih naklonov, vključno z najglobljo ranjenostjo (denimo Katarina Izmajlova iz zadnjih let izvajalkine kariere), nikakor pa ni instrumentalno popolno; zdi se, kakor da se operna prvakinja Bukovčeva v nobenem trenutku ne odpove domačemu in »naravnemu« v sebi. V izhodišču doživljamo njen sopran kot lirski glas, čeprav slutimo, da je nasičenost zvena tisto, kar je pevko varno popeljalo skozi skoraj celoten sopranski repertoar (mimo okrašenih oziroma najvišjih vlog). Sicer pa so njene vloge – Mimi, Margareta, Manon, Marinka, Djula, Rusalka, Jenufa, Desdemona, Elza, Čo-čo-san, Tosca, Saloma in druge – shranjene pri tistih, ki jim jih je bilo dano doživeti« (Jure Dobovišek: Vilma Bukovec (1920–2016). V spomin sopranistki Vilmi Bukovec. V: SIGIC).

V Slovenskem gledališkem institutu se bomo 100-letnici operne sopranistke Vilme Bukovec poklonili letos jeseni in skupaj z njeno obeležili tudi 100-letnici rojstva dveh drugih slovenskih opernih legend ‒ Rudolfa Francla in Ladka Korošca.

 

Slovenski gledališki inštitut

Mestni trg 17, 1000 Ljubljana

T: 01 241 5800
E: slogi@slogi.si
S: www.slogi.si