Na programu 59. Festivala Borštnikovo srečanje
ODPRTJE RAZSTAVE: v petek, 7. junija 2024, ob 18.30 v Medetaži SNG Maribor.
Na ogled do nedelje, 16. junjija 2024.
Tisoč in eno noč je Tone Stojko – kot Šeherezadin brat – prebil v gledališču in strmel v nepretrgan tok podob, oživljenih z znojem, krvjo in solzami igralcev, in s svojim polifemovskim očesom lovil svetlobe in sence, umetnost in življenje, gledališče in igro; da to preobilje, bogastvo brezmejno shrani v globino svojega pogleda, kjer bo na fotografski papir, umit z razredčeno kislino, vtisnil – kot stari kipar v beli deloški kamen – podobe edino resničnega življenja: življenja človekovih sanj, ki so oživele v gledališču, ki so oživile gledališče. (Ivo Svetina, 2002)
O enem sem prepričan: če dober fotograf nima česa pokazati, potem tudi predstava ni imela česa pokazati. Nemara je samo blebetala. Teater bi se moral učiti od fotografije. Ona pokaže resnico in razgali zadevo do kosti. Stojkova fotografija ne zapeljuje in ne zamegljuje, ne skriva, ne mistificira, ampak neusmiljeno razkriva. Ravna se po nasvetu, ki ga Gertruda izreče Poloniju: »Bolj stvarno, manj okrasja!« (Dušan Jovanović, 2002)
Oder kot prizorišče fotografskega kadra ga je očaral, svoboda giba in igre pa je zaznamovala snovanje njegove lastne umetniške vizije. Gledališka in umetniška fotografija sta pri Stojku neločljivo povezani predvsem zato, ker dokumentacija s čustvi nabitega dogajanja na odru, v katerem so geste zgoščene in je vzdušje dogajanja mogoče čutiti v zraku, zanj predstavlja mnogo več kot le gradivo za verodostojen zapis dogajanja – ponuja mu možnost poustvaritve umetnine, ki se skoraj neponovljivo odvija na odru, z lastnim orodjem – fotografsko ali filmsko kamero. (Dr. Marija Skočir, 2024)
Tone Stojko (1947) je nedvomno eden najpomembnejših slovenskih (in nekoč tudi jugoslovanskih) fotografov zadnjega pol stoletja (zadnje tretjine 20. stoletja in prvih dveh desetletij 21. stoletja). Med drugimi se lahko pohvali s portreti Alfreda Hitchcocka, Johna Lennona in Joko Ono, koncertnim posnetkom Tine Turner … od leta 1996 portretira vse prejemnike Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada (med slednje spada tudi sam).
Stojko se ob reportažni, dokumentarni in portretni fotografiji vseskozi izjemno predano ukvarja tudi z gledališčem. Njegov gledališki opus obsega več kot 310.000 fotografij, ki nikakor nimajo zgolj dokumentarnega značaja – četudi so izjemno pomembne za pričevanje o slovenski gledališki produkciji, tako institucionalni kot neinstitucionalni, klasični in eksperimentalni, dramskem, plesnem, občasno tudi opernem odru – temveč jih zaznamuje avtorsko prepoznavni, umetniški pristop.
Razstava Tone Stojko, Gledališka fotografija 1.1 & 1.2 / Theatre Photography 1.1 & 1.2 spremlja izid istoimenske elektronske knjige.
Kustosinja mag. Tea Rogelj je izmed fotografskega gradiva, objavljenega v knjigi, naredila izbor petdesetih fotografij iz obdobja od leta 1969 do leta 2016. Oblikovala jo je Nina Šturm.
Tone Stojko knjigo in razstavo posveča Dušanu Jovanoviću, s katerim je pričel svoje gledališko popotovanje.
Razstavo bomo v sodelovanju s Festivalom Borštnikovo srečanje odprli v petek, 7. junija 2024, ob 18.30 v Medetaži SNG v Mariboru – na ogled bo v medetaži gledališča.
Odprtju bo ob 19. uri na Malem odru SNG sledil Pogovor o gledališki fotografiji. Na njem bo Breda Kolar Sluga, muzejska svetovalka v UGM, z ustvarjalcema Tonetom Stojkom in Damjanom Švarcem spregovorila o vprašanjih kot so: Kdaj gledališka fotografija preseže smoter dokumentiranja gledališke umetnosti in se osamosvoji, sama postane umetnina? Kaj nam gledališka fotografija pove o uprizoritvi in kaj o fotografu, o njegovem subjektivnem pogledu? V čem se gledališka fotografija razlikuje, od, na primer, reportažne? Kakšne zahteve, kakšen pristop zahteva od fotografa? Kaj se zgodi, ko se prepleteta dve umetnosti, ko ena upodobi drugo? Kako združiti tukajšnje in zdajšnje, enkratno in neponovljivo dogajanje predstave in večno ujetost trenutka v fotografiji?
Razstava bo v letošnjem letu na ogled še v Slovenskem gledališkem inštitutu v Ljubljani, kjer jo bomo odprli 1. oktobra, in v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu.
Utrinki odprtja razstave v petek, 7. junija 2024 (foto: Boštjan Lah)
Iz medijev
Potujoča razstava Tone Stojko, Gledališka fotografija/Touring Exhibition Tone Stojko, Theatre Photography
Avtor: Tone Stojko * Kustosinja: mag. Tea Rogelj * Oblikovalka: Nina Šturm
Prevajalka v angleščino: Barbara Skubic * Lektor: Andraž Polončič Ruparčič * Lektorica za angleški jezik: Jana Renée Wilcoxen
Producent: Slovenski gledališki inštitut (zanj: dr. Gašper Troha). Koproducenta: Prodok, d.o.o. (zanj: Simon Stojko Falk), Festival Borštnikovo srečanje (zanj: Aleš Novak), 2024. SLOGI je financiran s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
Obdelava fotografij: Tone Stojko * Tisk: O.K.VIR d.o.o.
Fotografija na naslovnici : Dušan Jovanović, Kdo to poje Sizifa, SNG Drama Ljubljana, premiera 12. 1. 1997. Foto: Tone Stojko; vir: SLOGI.
