Operni krogi– večer z osebnostjo iz sveta operne umetnosti – je bil posvečen osebnosti in delu Tomislava Neralića, ki si je glasbeno izobrazbo pridobil v Zagrebu, nato bil angažiran na Dunaju, ponovno v Zagrebu, kjer se je lotil Wagnerjevega repertoarja. Sledil je 40 letni angažma v Berlinu. Operno kariero je zaključil na svoj 83. rojstni dan, leta 2000.
Razgovor je vodil Peter Bedjanič.
V sodelovanju s KD Glasbeno Matico in SNG Opera in balet.
Basbaritonist Tomislav Neralić (Karlovac, 1917), ki si je glasbeno izobrazbo pridobil na zagrebški glasbeni akademiji, je že pri petindvajsetih letih z vlogo kralja Filipa v Verdijevem Don Carlosu nastopil v dunajski Volksoperi. Redni angažma v dunajski državni operi je sprejel leta 1943, kjer je poustvaril dvajset vlog (mdr. Ujec bonec v Madame Butterfly, Varlaam v Borisu Godunovu, Plumkett v Marti, Zuniga v Carmen, grof Tomski v Pikovi dami, Sparafucile v Rigolettu, Kralj in Ramfis v Aidi). Njegov največji uspeh v dunajskem obdobju je bil lik Lindorfa, Coppeliusa,Dapertutta, Mirakla v Hoffmanovih pripovedkah. Leta 1948 je zašel svoj drugi angažma v zagrebški Operi in v novo obdobje vstopil prav z vlogo demona v Hoffmanovih pripovedkah – vlogo, ki jo je nato v karieri odpel še 93-krat. V naslednjih letih je poustvaril vlogo Junija Brittnovi Onečaščeni Lukreciji, kneza Igorja v Borisu Godunovu, Don Bazilija v Figarovi svatbi, Mefista v Faustu, sultana Sulejmana v Nikola Šubić Zrinjskem, Marka v Eru iz onega sveta, Nicka Shadowa v Razuzdančevem življenjuin Holandca v Večnem mornarju.
Jago v Verdijevem Othellu, v katerem je nastopil več kot 70-krat, je bila ena njegovih osrednjih vlog in tudi prva premiera v Berlinu. V Zagrebu se je resneje lotil Wagnerjevega repertoarja. Njegovo prvo srečanje z opusom bayreuthskega mojstra sega v leto 1942, ko je prevzel vlogo Fasolta v Renskem zlatu. Z Wagnerjevim opusom je nato nadaljeval na Dunaju s Titurelom v Parsifalu, kraljem Henrikom v Lohengrinu in Holandcem v Večnem mornarju, slednja je postala osrednja vloga njegovega repertoarja. Ta mu je najprej prinesla gostovanje, nato pa še đtiridesetletni angažma v Mestno operi v Berlinu. Kot Holandec je gostoval v več kot dvajsetih mestih, med drugim tudi v milanski Scali. V berlinski operi je že v prvi sezoni poustvaril deset glavnih vlog in kmalu obvladal celotni Wagnerjev opus.
Na festivalu Maggio Musicale Fiorentino je v Nibelunškem prstanu pel z največjimi interpreti tega cikla – Birgit Nilsson, Wolfgangom Windgassnom in Gustavom Neidlingerjem. V svoji bogati, več kot šestdesetletni karieri, je sodeloval s svetovno znanimi dirigenti kot so Georg Solti, Hans Knappertsbusch, Herbert von Karajan, Karl Bohm, Josef Krips, Vaclav Neumann, Vittorio Gui, Nino Sanzogno, Francesco Molinari-Pradelli, Franco Capuana, Andre Cluytens, Efrem Kurz, Gioseppe Sinopoli, Alberto Erede, OtmarSuitner, Oliviero Fabritiis, Gioseppe Patane, Bruno Maderna in Hermann Scherchen. Čeprav je bil repertoar Borislava Neralića izjemno bogat, saj je obsegal dela pribljižno devetdesetih skladateljev, se njegovo ime povezuje predvsem z opusom Richarda Wagnerja. Operno kariero je sklenil na svoj 83. rojstni dan, leta 2000.
