Pisatelj in dramatik Zorko Simčič se je rodil 19. novembra 2021 v Mariboru, kjer so se po nekaj vmesnih postajah ustalili njegovi starši, ki so bili primorski begunci. Kot štajerski begunec je med drugo svetovno vojno v Ljubljani dokončal učiteljišče, se vpisal na Filozofsko fakulteto in začel objavljati prozna dela. Za svoj prvi roman Prebujenje, ki ga je začel pisati že v dijaških letih, je leta 1944 prejel Prešernovo nagrado mesta Ljubljane. Simčiča so viharji druge svetovne vojne in nemirnega povojnega obdobja preko avstrijske Koroške in Italije nazadnje ponesli v Argentino, kjer je živel vse do prvih let slovenske samostojnosti, ko se je dokončno vrnil v domovino. V letih 1945-1991 so Simčičeva dela lahko izhajala le zunaj Slovenije. Témo tujstva, ki ga srečamo že v
Prebujenju, je razvijal tudi v romanu Človek na obeh straneh stene (1957), ki med drugim obravnava tudi begunstvo. Delo, ki danes velja za klasiko slovenske literature, lahko tako oblikovno kot vsebinsko primerjamo z najpomembnejšimi dosežki sočasne svetovne književnosti. Z begunstvom se Simčič ukvarja tudi v svojem zadnjem in najobsežnejšem romanu. Poslednji deseti bratje (2012) veljajo za Simčičevo življenjsko delo in so nastajalo nekaj desetletij.
Po osamosvojitvi je avtor prejel nagrado Prešernovega sklada (1993), Prešernovo nagrado (2013) in mnoga druga priznanja in nagrade.
Brez dvoma je najpomembnejši in najodmevnejši del Simčičevega ustvarjanja proza. Vzporedno s proznimi deli pa je ves čas pisal tudi dramska dela. Spomladi 1945 so v ljubljanski Drami začeli pripravljati uprizoritev njegove drame Zadnji akord. Priprave so bile zaradi dramatičnega zgodovinskega dogajanja prekinjene. Pozneje se je avtor uveljavil predvsem z dramami Krst pri Savici (1953), Tako dolgi mesec avgust (nastala v petdesetih letih, objavljena 1992) in Zgodaj dopolnjena mladost (1967), ki jo je prav tako navdihnila snov iz druge svetovne vojne. Krstno je bila uprizorjena v Slovenskem gledališču v Torontu (1970). Zadnji dve dramski besedili sta izšli tudi pod skupnim naslovom Prepad kliče prepad (2001). Dramski misterij Zgodaj dopolnjena mladost, ki po mnenju literarnih zgodovinarjev predstavlja vrh Simčičevega dramskega pisanja in enega najpomembnejših dosežkov sodobne slovenske dramatike, je bil, tako kot Krst pri Savici, večkrat izdan in ponatisnjen.
Zorko Simčič je bil v Argentini dvanajst let urednik kulturne revije Meddobje. Nekaj zvezkov tega časopisa hranimo tudi v naši knjižnici.
Ob stoletnici avtorjevega rojstva v Slovenskem gledališkem inštitutu razstavljamo knjižne izdaje dramskih besedil in gradivo, ki obravnava Simčičevo ustvarjanje >> Dramska dela Zorka Simčiča >>.
Fotografija Zbornika Prešernovega sklada 2013.
