torek, 16. oktobra ob 14. uri (Medetaža, SNG MB)
Gledališče in mladi, strokovni posvet
Obiskovanje predstav je še vedno najpogostejša oblika vključitve uprizoritvene umetnosti v formalno učno okolje, s spretno strokovno izbiro pa se lahko učinek ogleda poveča, razširi in razplasti. Izbor kakovostne predstave za mlade je ključnega pomena. Kateri so kriteriji?
Na posvetu bo sodelovala tudi Nika Arhar, predsednica strokovne komisije spletne platforme Zlata paličica.
Več
petek, 19. oktobra od 10. ure dalje (Glazerjeva dvorana, UKM)
Osebnosti slovenskega gledališča, znanstveno srečanje (ZRC SAZU in UKM)
Osebnosti, ki so v svojem času in prostoru prestopale ustaljene predstave o gledališču. Priznani avtorji s področja gledališča s svojimi prispevki v osnovnih obrisih sledijo strukturi biografskega gesla, ob tem pa avtonomno izbirajo poudarke in interpretirajo delo obravnavanih osebnosti. Prispevke bosta imela tudi mag. Tea Rogelj in mag. Primož Jesenko iz SLOGI.
Več
ponedeljek, 22. oktobra ob 18.00 (Mali oder, SNG MB)
Poklon gospe Alenki Bartl
Spomin na veliko ustvarjalko skozi kostumske skice, razstava SLOGI. Predstavitev mag. Tee Rogelj, dramaturginje in višje kustosinje SLOGI – Gledališkega muzeja.
torek, 23. oktobra od 10. do 18. ure (Medetaža, SNG MB)
Strokovna literatura na FBS: predstavitve knjig in knjižni sejem
Novosti SLOGI: Slovenski gledališki letopis 2016/2017, Amfiteater 6/1, Aleš Jan: Slišati sliko, videti zvok: zgodovina radijske igre v Sloveniji, Mojca Kreft: Franci Križaj – V varnem pristanu ustvarjalnega nemira, Gledališka vinjeta, Romana Ercegović: Obredno gledališče: Od misterijev matriarhalne Evrope do obujanja svetosti v gledališču našega časa in Jernej Novak: Gledališko desetletje, Kritike 1979/80– 1989/90.
Več
četrtek, 25. oktober ob 16.30 (razstava SLOGI)
Obnovljeno javno vodstvo po stalni razstavi HOJA za GLEDalIŠČEM. Od jezuitov do Cankarja, javno vodstvo
Stalno razstavo, ki osvetljuje pot, ki jo je slovensko gledališče prehodilo od 17. do 20. stoletja, smo v letu evropske kulturne dediščine dodali nove dimenzije in perspektive, s katerimi jo skušamo jasneje postaviti na zemljevid evropske gledališke zgodovine. Velika storia sega od gledališča reformatorjev in protireformatorjev in se sklene z nastopom slovenskega dramatika evropskega formata Ivana Cankarja na prelomu 19. in 20. stoletja. Ob tem nazorno prikaže, da so vsi ključni prelomni dogodki in procesi na tej poti v znamenju bodisi paralelnih evropskih procesov ali pa evropskih korenin oziroma vplivov; a hkrati vendarle tudi v znamenju emancipacije slovenskega gledališča od prevelike zavezanosti slednjim ‒ zlasti na ravni jezika in nacionalne samobitnosti. Vstop prost!
