Danilo Benedičič. Fotografija: Marko Modic, arhiv Slovenskega gledališkega inštituta.Foto: Marko Modic, arhiv Slovenskega gledališkega inštituta.

Poslovil se je Danilo Benedičič, prejemnik Borštnikovega prstana leta 1989

Lokacija:
Termin: 19. 02. 2021

V 88. letu se je poslovil vrhunski gledališki in filmski igralec Danilo Benedičič, prejemnik Borštnikovega prstana leta 1989.

Danilo Benedičič se je uveljavil že z mladostnimi vlogami, najprej v mariborskem ljubiteljskem gledališču Slava Klavora, kasneje v antologijskih predstavah Odra 57 (Antigona, Otroci reke, Kongres) in seveda kot eden osrednjih igralcev ljubljanske Drame, kjer se je zaposlil takoj po študiju na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in bil član njenega igralskega ansambla štiri desetletja – med njegovimi vlogami so prevladovale glavne oziroma nosilne, čeprav je bil nepozaben tudi v stranskih, manjših likih, kakršen je bil, npr., sluga Ferapont v Treh sestrah. Poseben pečat so pustile njegove interpretacije Shakespeara ter seveda bogata in izjemno raznolika galerija figur iz njegovega zrelejšega igralskega obdobja (med drugim je navdušil kot Josef K. v Kafkovem Procesu, Matiček v Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi, grbavec Teobald v Grumovi Gogi, dr. Grozd v Narodovem blagru, Nadučitelj v Hlapcih, pomembne vloge je zasnoval v Čehovih in Ibsenovih delih …). Z več kot dvajsetimi filmskimi vlogami je sodeloval med drugim s Štiglicem, Hladnikom, Galetom, Pogačnikom, najširše občinstvo, vsaj tisto starejše in srednjih let, pa se ga še vedno spominja po nastopu v priljubljeni televizijski seriji Ščuke pa ni, ščuke pa ne.

Prejel je številne nagrade, leta 1956 akademijsko Prešernovo nagrado za vlogi Fjodorja (Bele noči) in Hamleta (Hamlet), leta 1965 za vlogo Janeza Smuka v igri Človek, ki je bil nagrado na Tednu jugoslovanske radijske igre, leta 1974 nagrado sklada Staneta Severja, 1976 Borštnikovo nagrado za vlogo Jacksona (Živite kot svinje), leta 1980 nagrado Prešernovega sklada za vloge v SNG Drami, leta 1985 Župančičevo nagrado, leta 1989 Borštnikov prstan in leta 1997 Župančičevo nagrado za življenjsko delo.

»[J]e eden izmed tistih igralcev na Slovenskem, ki so si izoblikovali markanten in svojevrsten gledališki obraz in izraz. […] V slovenski igralski umetnosti si je Danilo Benedičič zagotovil trdno in samosvoje mesto s smislom za poglobljeno, detajlirano psihološko igro, z darom za živahno interpretacijo poetičnih besedil, občutljivostjo za humor, ironijo in grotesko, se pravi s celovito igralsko kulturo in ustvarjalno etiko.« (Iz obrazložitve nagrade Borštnikov prstan 1989)

 

Z Danilom Benedičičem smo se v Slovenskem gledališkem inštitutu pogovarjali 16. 12. 2014

 

Posvetili smo se mu tudi v razstavi Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana