Virtualna razstava ob 150. obletnici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani z naslovom O poteh k “najlepši iznajdbi človeškega duha” na Slovenskem / Mejniki v razvoju dramatičnega društva v Ljubljani (1867‒1918) ‒ v zasnovi in izvedbi Slovenskega gledališkega inštituta.
Dramatično društvo v Ljubljani (ustanovljeno l. 1867) je začetnik slovenskega gledališča moderne dobe. V svojem razvoju od leta 1867 do 1920 prehodi petdesetletno pot skozi dobo institucionalizacije in profesionalizacije slovenskega gledališča in jo sklene v letu 1920, ko nastopi nova razvojna stopnja, doba evropeizacije (1920‒1945).
Razstava se osredotoča na prvih petdeset let delovanja Dramatičnega društva, pri čemer skuša osvetliti pomembne in odločilne mejnike na njegovi razvojni poti.
Prvi mejnik na njej je bilo vsesplošno prepričanje, ki se je na začetku druge polovice 19. stoletja rodilo med slovenskimi razumniki, da Slovenci potrebujemo svoje, slovensko gledališče. A še prej je prelomne narave vsa poprejšnja gledališka zgodovina, od Trubarjevega dialoga med očetom in sinom v Abecedniku prek gledališča jezuitov in kapucinov do Linharta in po njem Drabosnjaka ter vzporedno: od gostujočih innsbruških komedijantov in laških operistov do stoletnega predhodništva nemškega gledališča (ustanovljenega l. 1765).
KOLOFON
Avtor: Štefan Vevar (SLOGI)Digitalizacija: Dušan Nelec (SLOGI)
Prevod: Melita Silič
Jezikovni pregled: Andraž Polončič Ruparčič in Melita Silič
Strokovni sodelavci pri pripravi razstave: Mojca Jan Zoran, Sandra Jenko, Katarina Kocijančič in Tea Rogelj
Sodelavka pri pripravi in vnosu podatkov v digitalno zbirko: Ksenija Kaučič
Produkcija razstave: Slovenski gledališki inštitut
Pri pripravi razstave so pomagali: Arhiv Republike Slovenije, Mestno gledališče ljubljansko, Narodna in univerzitetna knjižnica, Mihael Čepeljnik, Manja Gatalo, Amadea Karin Ilic in Branko Radulovič
