Čestitamo lavreatom Združenja dramskih umetnikov Slovenije 2020: režiserju Tomiju Janežiču za odličje »Marko Slodnjak« za dveletno obdobje, režiserju Alešu Janu za odličje »Polde Bibič« za življenjsko delo, igralki Marijani Becelj za odličje »Marija Vera« za življenjsko delo, igralcema Lizi Marijini in Blažu Setnikarju za nagrado »Duša Počkaj« za dveletno obdobje.
Z Alešem Janom smo v Slovenskem gledališkem inštitutom med drugim sodelovali pri knjigi Slišati sliko, videti zvok: Zgodovina radijske igre v Slovenij, ki obravnava zgodovino radijske igre v slovenskem kulturnem prostoru od njenih začetkov do danes. Več o knjigi
Knjigo lahko po promocijski ceni 15€ naročite po elektronski pošti na naslov: slogi@slogi.si.
https://www.facebook.com/SLOGI.SI/videos/2097726783874864/
Obrazložitve strokovnih in stanovskih nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije 2020
Strokovna komisija za nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) za leto 2019, ki jo sestavljajo Tatjana Stanič, Mirjam Korbar in Livija Pandur (predsednica), je po pregledu vseh prijavljenih predlogov za nagrade soglasno sklenila, da podeli:
1. NAGRADO ZDUS “MARKO SLODNJAK” za dveletno obdobje
režiserju TOMIJU JANEŽIČU za režijo in dramaturgijo uprizoritve še ni naslova Slovenskega mladinskega gledališča.
Režiser Tomi Janežič se že v izhodišču te izjemne uprizoritve odloči za trajanje – za proces, za raziskovanje, za gledališki laboratorij, kjer izumlja svojevrstno gledališko poetiko. Njegovo zaupanje v skupinsko delo v gledališču je neomajno, zanima ga raziskovanje te dinamike, tako kot ga zanima razmislek o mitu don Juana. Celotna uprizoritev deluje kot velika mreža nepreglednih asociacij, fantazij, uresničenih in zatajenih želja, dogodkov, oseb, odnosov, spominov, zgodb, občutkov. Kot da vse, ves njen svet, temelji na povezovanju in mreženju.
Tomi Janežič je pri uprizoritvi navzoč kot režiser ali, še natančneje, kot dirigent, ki sproti usmerja njen ritem ter dinamiko in vanjo vnaša pravo tonaliteto. Vse v nevidnem, ali vidnem, mestoma tudi zelo eruptivnem odnosu in v popolnem sozvočju z igralci na eni in besedilom Simone Semenič na drugi strani.
2. NAGRADO ZDUS “POLDE BIBIČ” za življenjsko delo
režiserju ALEŠU JANU.
Radijski in gledališki režiser Aleš Jan je nesporno eden vodilnih ustvarjalcev na področju radijske igre in drugih radiofonskih uprizoritev v tem mediju na Slovenskem. Hkrati je tudi eden najboljših teoretikov in poznavalcev tega medija. Skozi desetletja ga je sistematično in vztrajno raziskoval, iskal in ustvarjal nove izrazne možnosti, ki jih ponuja »nevidno gledališče«, ta specifična umetnostna zvrst, ki je v svetu in pri nas, v veliki meri po Janovi zaslugi, močno razvita in dostopna najširši javnosti. Njegove radijske igre in druge radiofonske stvaritve so vrhunski umetniški dosežki in presežki, ki slovensko radijsko igro neizbrisno vpisujejo v kulturni spomin in doživetje doma in po svetu.
Sočasno z delom na radiu je bil Aleš Jan kot gledališki režiser aktiven tudi na področju uprizoritvenih umetnosti, kontinuirano je režiral uprizoritve v slovenskih in nekdanjih jugoslovanskih dramskih, lutkovnih in opernih gledališčih. V svoji dolgoletni pedagoški karieri profesorja za radijsko igro in režijo na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je nesebično razdajal svoje znanje in izkušnje novim generacijam.
3. IGRALSKO NAGRADO “DUŠA POČKAJ” za dveletno obdobje:
igralki LIZI MARIJINI (igralka SNG Drama Maribor) za vlogi v uprizoritvah Lov na čarovnice v režiji Janusza Kice in Grmače v režiji Nine Rajić Kranjac.
Znotraj dveh različnih režijskih poetik je Liza Marijina pokazala svoj nepredvidljivi igralski izraz z lucidnostjo, duhovitostjo in prefinjenim čutom za kompleksne ženske like.
Kot Abigail Williams v Lovu na čarovnice igralka prepričljivo in z izjemno notranjo močjo kreira pretresljiv in srhljiv portret ranljive mlade ženske, ujete v svojo temno, uničujočo plat; kot Gospa Smrt v Grmačah pa kot neke vrste gledalčev vodič po zapleteni poetični pokrajini Zajčevega besedila gledališko formo izkoristi za raziskovanje različnih odsevov in interpretacij, ki jih ponuja vseprisotnost tega kameleonskega lika skozi celotno uprizoritev.
Liza Marijina je igralka mlajše generacije, ki s svojimi vlogami dokazuje, da je izjemen talent, ki ga odlikujejo karizmatičnost, senzibilnost in izjemna notranja moč.
4. IGRALSKO NAGRADO “DUŠA POČKAJ” za dveletno obdobje:
igralcu BLAŽU SETNIKARJU (igralec PG Kranj) za vloge v uprizoritvah Naš razred v režiji Nine Rajić Kranjac, Ob zori v režiji Žige Divjaka in Strahovi v režiji Igorja Vuka Torbice.
Blaž Setnikar je gotovo eden najprodornejših igralcev mlajše generacije. V zadnjih nekaj letih se je izoblikoval v pretanjenega interpreta psihološko najzahtevnejših vlog. Je igralec izjemne senzibilnosti in emocionalne eruptivnosti, v vsako vlogo se poglobi z vso analitično pronicljivostjo in jo prepoji s totalno fizično brezrezervnostjo. V zadnjih dveh sezonah je s svojim izjemnim občutkom za sodobno psihološko igro potrjeval igralsko zrelost, ki svojo prepričljivost črpa iz psihološke poglobljenosti, izredne psihofizične erupcije ter pretanjenega igralskega instinkta. Iz takšne snovi je stkan Setnikarjev nevarni in fizično naelektreni Rysiek v Našem razredu, do skrajne meje fizične in psihične vzdržljivosti pretresljivi Marko v Cankarjevih izbranih delih Ob zori in psihično razrvani Osvald Alving v Ibsenovih Strahovih.
5. IGRALSKO NAGRADO ZDUS “MARIJA VERA” za življenjsko delo
igralki MARIJANI BRECELJ.
Marjana Brecelj, ena najprepoznavnejših in najmarkatnejših igralk slovenskega gledališkega prostora, je v svoji bogati gledališki in filmski karieri vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja ustvarila več kot sto gledaliških vlog in nastopila v več kot petdesetih celovečernih filmih, nadaljevankah ter radijskih igrah. Poleg uprizoritev, ki jih je več desetletij soustvarjala v svojem matičnem gledališču v ljubljanski Drami, je sodelovala v številnih uprizoritvah drugih gledališč, tudi v eksperimentalnih in neinstitucionalnih projektih.
V najširšem spektru vlog in ustvarjanju v žanrsko raznolikih uprizoritvah se Marijana Brecelj ni ustavila niti pred največjimi izzivi. Pri oblikovanju vlog jo odlikuje polnokrven igralski dar, izjemen notranji posluh za pristnost dramskih junakinj, posebna občutljivost ter odprtost do človeške bolečine, tenkočuten humor, razigranost, vitalna erotičnost in sugestivno poglabljanje v intimni svet junakinj.
Kot spiritus agens igralskega ansambla je v sleherni gledališki predstavi dokazala, da ni velikih in majhnih vlog, so le velíki igralci, ki sprejmejo vsak izziv in ga predano izpeljejo do konca.
Njeno do konca profesionalno delo, razkošje in lepota igralskega izraza, ustvarjalnost in neusahljiva strast do gledališča jo uvrščajo v sam vrh slovenskega igralskega Parnasa.
