Vsestranska lutkovna ustvarjalka Alenka Pirjevec letos praznuje 80. rojstni dan. Ob jubileju je svoje lutke podarila Slovenskemu gledališkemu inštitutu – Gledališkemu muzeju.
Razstava Alenka dela lutke, ki predstavlja pomembni del ustvarjanja Alenke Pirjevec, se osredotoča na avtorske projekte Alenke Pirjevec, kot tudi na uprizoritve, za katere je izdelala lutke – sledimo ji od leta 1994, ko so v Cankarjevem Pohujšanju prvič na slovenskem odru zaživele lutke v njeni izdelavi, do leta 2017, ko je s predstavo Prva ljubezen v ŠKUC gledališču zaokrožila svojo lutkovno kariero.
Razstava bo v Dvorani Slovenskega gledališkega inštituta na ogled do 31. decembra 2025, prvi javni vodstvi po razstavi pa bosta na Poletno muzejsko noč, 21. junija 2025, ob 18.30 in 20. uri.
ALENKA PIRJEVEC je več kot štiri desetletja delovala kot vsestranska gledališka ustvarjalka – v svojem bogatem in raznovrstnem ustvarjalnem opusu se je dokazala kot dramska igralka in animatorka lutk (nastopila je v več kot 70 lutkovnih uprizoritvah), kot režiserka, dramaturginja, avtorica celostne podobe uprizoritve, scenografka, snovalka in izdelovalka lutk ter kot mentorica in prevajalka, dve sezoni je bila umetniška vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Delovala je tudi v mednarodnem prostoru – bila je predsednica UNIMA (International Union of the Marionette) Slovenija, s svojimi uprizoritvami je veliko nastopala po Evropi, dvakrat pa je slovensko lutkarstvo s uprizoritvami in delavnicami predstavila tudi na turneji po Japonski. Za svoje ustvarjanje je prejela več nagrad: pohvalo za perfekcijo na 19. Festivalu monodrame in pantomime v Zemunu (predstava Nekoč je bil kos lesa) – žirija publike je predstavo uvrstila na 3. mesto, 1991; nagrado za animacijo na PIF-u (mednarodni festival lutkovnih gledališč Puppet Theatre Festival) v Zagrebu (predstava Hudič in pastir), 1993; nagrado za izjemen dosežek posameznika na slovenskem lutkovnem bienalu Klemenčičevi dnevi v Novem mestu za likovno zasnovo in realizacijo lutk v predstavi Perikles, 1999; priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za leto 2000 za predstavo Premene, 2000.
Lutke so neločljiv del njenega življenja, nje same, njene biti. V svoji magistrski nalogi Nevidni prostor med igralcem in lutko – kot umetnica, polna energije in ustvarjalne radovednosti, se je magistrskega študija lotila leta 1999, pri svojih 54 letih – je v poglavju o metodologiji dela z lutko zapisala: »Če igralec s svojim dihanjem lutko oživi, ji /…/ daje svoj izraz, vsa svoja čustva in misli, ne glede na to, ali je pri tem vključeno besedilo ali pa to počne brez besed, zgolj z gibanjem. Ko se bo po tem principu dalj časa ukvarjal z lutko, bo njegova naslednja ugotovitev ta, da sta on in lutka postala vsebinska celota, ne glede na oddaljenost lutke od igralca. Napočil je trenutek, ko se igralec poistoveti z lutko, jo privzame kot del sebe, vendar zdaj ne več samo fizično, pač pa tudi psihično in emocionalno. To je tudi faza, ko igralec lutko vzljubi, se ji odpre in preda.«
Med številnimi dovršenimi igralskimi in/ali animatorskimi kreacijami Alenke Pirjevec v Lutkovnem gledališču Ljubljana se je mlajšim in starejšim gledalcem še zlasti priljubila z interpretacijo nagajivih, navihanih in iznajdljivih karakterjev, v svojih odrskih kreacijah je pogosto izkazala dar za komičnost in razgibani odrski ritem. Po drugi strani je pokazala talent za oblikovanje poetičnih, subtilnih odrskih figur. Kot igralka se je znala postaviti v ozadje, dati glavno besedo lutki, se z njo povsem poistoveti. Kritiki so večkrat izpostavili tudi njeno požrtvovalnost, občutek za usklajeno ansambelsko igro in »obvladano kulturo gibanja«.
Alenka Pirjevec je tudi vrhunska izdelovalka lutk, pravzaprav kraljic lutk – marionet. In za to niso dovolj le spretne roke, nasprotno. Potrebni so obvladovanje tehnike izdelave lutk, poznavanje materialov in fiziognomije pa seveda nadarjenost in razvejana domišljija. In za njeno vrhunskost so ji pripomogla leta in leta igralskih in animatorskih izkušenj. Ali kakor sama pravi v že omenjeni magistrski nalogi: »/V/edno, ko se odločim, da bom začela pripravljati neko uprizoritev, /imam/ že od vsega začetka hkrati v mislih likovno podobo predstave in njene izvedbene zahteve tako na ravni izdelave lutkovnih elementov kot na ravni igralskega oživljanja posameznih lutk. Kaj hočem reči s tem? To namreč pomeni, da že v času načrtovanja in oblikovanja določene lutke razmišljam o tem, kaj bom z njo počela, ko bo gotova, in zakaj bom z njo to počela. Se pravi, da se moje igralsko delo začenja že takrat, ko vzamem kos lesa in ga začnem žagati. Skozi vse faze izdelave neke lutke gradim tudi njen karakter.«
Alenka Pirjevec je kot interpretka ter celostna ustvarjalka s svojo ustvarjalno radovednostjo in kontinuiranim raziskovanjem lutkovnega medija veliko pripomogla k razvoju lutkovne umetnosti na Slovenskem.
Odprtje razstave je bilo v četrtek, 12. junija 2025, ob 19. uri. Razstavo je odprla ministrica za kultura dr. Asta Vrečko.
Foto: Andrej Ovsec/SLOGI.
Iz medijev
Alenka dela lutke: sprehod skozi desetletja radovedne lutkovne ustvarjalke Alenke Pirjevec, MMC RTV SLO, 12. 6. 2025
Svet kulture, 16:11–16:50 min, 3. program Radia Slovenija – program Ars, 12. 6. 2025
V Slogiju razstava lutkovne ustvarjalke Alenke Pirjevec, STA, 12. 6. 2025
V Slogiju razstava lutkovne ustvarjalke Alenke Pirjevec Ljubljana, Gorenjski glas/STA, 12. 6. 2025
V Slogiju razstava lutkovne ustvarjalke Alenke Pirjevec Ljubljana, SiGledal/STA, 12. 6. 2025
V Slogiju razstava lutkovne ustvarjalke Alenke Pirjevec, megafon.si/STA, 12. 6. 2025
Kaj imajo skupnega škatla cigar, ostaline iz požara in lutke?, Doma v muzeju, MMC RTV SLO, 7. 6. 2025
Alenka dela lutke: razstava lutk Alenke Pirjevec, SiGledal, 6. 6. 2025
IZ NAŠIH ZBIRK: ALENKA DELA LUTKE
Razstava lutk Alenke Pirjevec
Produkcija razstave: Slovenski gledališki inštitut.
Avtorica razstave: mag. Tea Rogelj; • Ddigitalizacija, grafično in tehnično oblikovanje: Andrej Ovsec • Izbor odlomkov in vsebinska priprava AV gradiva: Ana Perne, montaža: David Verlič (Klub Zagon) • Pedagoški in andragoški programi: mag. Sandra Jenko, mag. Alenka Pirjevec, mag. Tea Rogelj • Strokovni sodelavec: mag. Primož Jesenko • Prevajalec v angleščino: Jaka Andrej Vojevec; lektorica za angleški jezik: Jana Renée Wilcoxen • Lektor: Andraž Polončič Ruparčič
Pri nastanku razstave so nam pomagale ustanove in podjetje:
Lutkovni muzej Lutkovnega gledališča Ljubljana; Arhiv Lutkovnega gledališča Ljubljana; Arhiv RTV Slovenija; Prodok, d.o.o.; Arhiv ŠKUC gledališča
Za razstavo so zaslužni tudi posamezniki:
Lidija Franjić, Alen Jelen, Tjaša Juhart, Zala Kalan, Žiga Koritnik, Jasmina Kožar, Rok Omahen, Tone Stojko, Simon Stojko Falk, Igor Šterk, Bor Turel, Nada Žgank
Slovenski gledališki inštitut je financiran od Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
