Na okrogli mizi nam bodo bistvo gledališkega prevoda s pogledom od znotraj predstavili pisatelj, prevajalec ter literarni in gledališki kritik Aleš Berger, literarni zgodovinar, klasični filolog, prevajalec in urednik akad. dr. Kajetan Gantar, dramaturginja in prevajalka Mojca Kranjc, prevajalka in publicistka Tina Mahkota ter prevajalec in redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL) in urednik dr. Marko Marinčič. Med drugim se bomo dotaknili zakonitosti gledališkega prevoda in izzivov, s katerimi se soočamo pri prevajanju, kot na primer aktualizacija prevoda, živost jezika, govorljivost in razumljivost besedila, posebnosti slenga in prevajanja veznih oblik, … in nenazadnje tudi družbene dimenzije gledališkega teksta. Okroglo mizo bo vodil prevajalec in prevodoslovec dr. Štefan Vevar.
Aleš Berger je diplomiral iz primerjalne književnosti in francoščine. Bil je novinar v kulturni redakciji ljubljanskega radia in urednik za prevodno književnost pri založbi Mladinska knjiga. Kot literarni kritik spremlja sodobne tokove, predvsem avantgardno poezijo. Napisal je vrsto gledaliških kritik. Uveljavil se je kot prevajalec iz francoščine in španščine, prevaja tudi gledališka dela, za vrsto prevodov je prispeval spremne študije. Več kot dvajset let je za različne časopise pisal gledališke ocene, ki jih je zbral tudi v knjigah »Ogledi in pogledi« (1984) in »Novi ogledi in pogledi« (1997). Iz francoščine je prevedel 45 gledaliških iger. Za svoje predvsem prevajalsko delo je prejel več nagrad, med drugimi Nagrado Dominika Smoleta za prevod Molièrovega Tartuffa, Nagrado Prešernovega sklada za prevod Lautréamontovih Maldororjevih spevov in Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo na področju založništva, knjigotrštva in bralne kulture.
Doktor literarnih znanosti akad. dr. Kajetan Gantar je klasični filolog in prevajalec, upokojeni redni profesor za latinski jezik in književnost na FF UL in redni član razreda za filološke in literarne vede na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), kjer je bil v letih 1999 – 2005 tudi njen podpredsednik. Je redni član Evropske akademije znanosti v Salzburgu in dopisni član Makedonske akademije znanosti in umetnosti v Skopju. V letih 1999-2012 delegat SAZU v Mednarodni zvezi akademij v Bruslju. Več let je bil tudi predsednik državne maturitetne komisije za latinščino, Društva za antične in humanistične študije Slovenije in Društva slovenskih književnih prevajalcev, sedaj njegov častni član. Objavil je več zvezkov Literarnega leksikona, okoli tristo člankov in razprav v mednarodnih, slovenskih in nekdanjih jugoslovanskih znanstvenih ter strokovnih revijah in publikacijah. V njih se je ukvarjal z metaforiko in estetsko kompozicijo antičnih umetnin, pa tudi s problemi s področja jezikoslovja. Več razprav je posvetil predstavitvi nekaterih slovenskih ali v Sloveniji živečih latinskih piscev in slovenskih klasičnih filologov ter raziskoval vplive in odmeve antike v slovenski književnosti. Objavil je vrsto prevodov iz antike, več knjig Svetega pisma, k vsem prevodom je napisal tudi spremne študije in opombe. Za antologijo rimske lirike je prejel Sovretovo nagrado, za prevod Plavtovih komedij nagrado Prešernovega sklada, za življenjsko delo na področju klasične filologije Zoisovo nagrado.
Mojca Kranjc je vzporedno z delom priznanega dramaturga v SNG Drama Ljubljana tudi prevajalka literarnih in teoretskih besedil iz angleščine in srbohrvaščine, predvsem pa iz nemščine v slovenščino. V njeni bibliografiji je precejšnje število dramskih besedil, uprizorjenih v slovenskih gledališčih. Večina je objavljenih. Pri nekaterih uprizoritvah svojih prevodov je sodelovala tudi kot dramaturg.
Tina Mahkota je študirala angleški jezik s književnostjo in primerjalno književnost na FF UL, kjer je bila tudi zaposlena na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko od leta 1992 do 2003, nato pa je prestopila med samostojne ustvarjalce na področju kulture. Njena bibliografija obsega več kot 260 enot prevodov, strokovnih in poljudnih besedil. Prevedla je več kot trideset pomembnih proznih del irskih, škotskih, angleških avtorjev, vrsto mladinskih in otroških knjig, napisala več predgovorov in spremnih besed. Izbrala in uredila je dve antologiji sodobne irske književnosti in sodelovala pri antologiji slovenske književnosti v irščini. Prevedla je skoraj šestdeset dram, večinoma iz sodobne irske, britanske in ameriške literature. Številne uprizoritve, pri katerih je sodelovala kot prevajalka, so bile nagrajene na slovenskih in mednarodnih gledaliških festivalih. Prejela je nagrado Dominika Smoleta za prevod in jezikovno adaptacijo drame Od blizu Patricka Marberja in Sovretovo nagrado za prevod Dublinčanov Jamesa Joycea.
Dr. Marko Marinčič je študiral latinski ter grški jezik in književnost na FF UL in doktoriral s temo »Helenistični epilij v Rimu«. Na Oddelku za klasično filologijo FF UL poučuje od leta 1994, od 2009 kot redni profesor za rimsko in grško književnost. Glavna področja njegovih objav so antična poezija, dramatika in roman, antična mitologija in recepcija klasične antike v srednjem in novem veku (monografija Križ nad slovansko Trojo: Latinski palimpsesti v Prešernovem Krstu pri Savici, Ljubljana: Slovenska Matica, 2011). Kot udeleženec na mednarodnih konferencah ali vabljeni predavatelj je predaval na več evropskih univerzah. Je sourednik revije Keria: studia Latina et Graeca ter član uredniških odborov več mednarodnih revij. Je prevajalec iz grške (Evripid, arhaična lirika, Ajshil, Sapfo), latinske (Vergilij, Katul, Ovidij, Plavt, Terencij, Tertulijan) in francoske književnosti (Claudel, Racine, moderna francoska poezija). Za prevajalsko delo je prejel Sovretovo nagrado, nagrado Zlata ptica in Nagrado Dominika Smoleta.
Dr. Štefan Vevar je študiral anglistiko in germanistiko na FF UL, kjer je tudi doktoriral iz germanistike. Je avtor prevodov iz nemške književnosti s poudarkom na največjih, zlasti klasičnih imenih te literature in avtor prevodoslovnih objav. Za prevod Goethejevega romana Učna leta Wilhelma Meistra je prejel Sovretovo nagrado. V letih od 2002 do 2006 predsednik Društva slovenskih književnih prevajalcev. Od leta 1987 je zaposlen v arhivu Slovenskega gledališkega (in filmskega) muzeja, sedaj Slovenskega gledališkega inštituta. Je avtor več razstav, soavtor trenutne stalne muzejske razstave ter pisec člankov in monografij na temo slovenske gledališke zgodovine.
Iskreno vabljeni!
GLEDIŠČE* V dvorani Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI) nadaljujemo s sklopom javnih dogodkov namenjenih predstavitvi in promociji gledališke kulture in umetnosti ter gledaliških ustvarjalcev.
*gledíšče -a s (í) 1. kar določa kriterij za presojanje česa; stališče, 2. zastar. gledališče (SSKJ)