Josef Svoboda je eminenten scenograf druge polovice 20. stoletja, ki si je s svojim delom v gledališčih Evrope in ZDA pridobil svetovni sloves. V pol stoletja je ustvaril več kot 600 scenografij in sodeloval s pomembnimi gledališkimi režiserji. Je tudi pobudnik in ustanovitelj znamenitega praškega gledališča Laterna magika. Josef Svoboda je gledališko scenografijo razumel kot ustvarjanje novega prostora, ki ni posnetek realne sobe, hiše ali pokrajine. S pomočjo svetlobe je gradil »prostor v prostoru«.
V sodelovanju z Inštitutom za umetnost – Gledališkim inštitutom iz Prage.
Avtorica razstave je bila Helena Albertova.
Josef Svoboda je največji češki scenograf druge polovice 20. stoletja, ki si je s svojim delom v gledališčih Evrope in ZDA pridobil svetovno slavo. Od leta 1943, ko je naredil svojo prvo scenografijo za Hölderlinovo pesniško dramo Empedokles, pa do leta 2002, ko je v letu svoje smrti zasnoval še svojo zadnjo scenografijo, ustvaril več kot 600 scenografij in sodeloval z najpomembnješimi gledališkimi režiserji. Je tudi pobudnik in ustanovitelj znamenitega praškega gledališča Laterna magika. Josef Svoboda je gledališko scenografijo razumel kot ustvarjanje novega prostora, ki ni posnetek realne sobe, hiše ali pokrajine, ampak je svetlobo uporabljal kot enega najpomembnejših elementov pri gradnji gledališkega prostora; svetlobo, ki ni le luč reflektorjev,ki osvetljujejo dogajanje na odru, ampak tako kot sta jo razumela tudi gledališka inovatorja z začetka 20. stoletja Gordon Craig in Adolphe Appia: resničnost gledališča ni »resničnost« resničnosti, iluzija, ki jo scenografija ustvari v praznem odrskem prostoru, mora gledalcu omogočiti, da se poistoveti z dramo. Prav tako pa se je Svoboda zgledoval pri češkem avantgardnem gledališčniku E. F. Burianu, ki je s svojim delom pred drugo svetovno vojno navdihnil tudi slovenskega režiserja Frana Žižka.
S svojim ustvarjalnim opusom je Josef Svoboda dokazal, da je gledališče umetnost, ki se vedno znova rodi iz praznine in črnine odrskega prostora in da je bilo mogoče tudi v času, ko je bila Češkoslovaška socialistična republika del vzhodnega bloka in pod nenehnim sovjetskim pritiskom, snovati drzne in celo prevratniške gledališke eksperimente.
Josef Svoboda je bil pogost gost na evropskih in ameriških univerzah, kjer je predaval o možnostih in pomenu scenografije.
