Ob 100 letnici rojstva akademika Bratka Krefta so SAZU, Slovenski gledališki muzej in Filozofska fakulteta organizirali simpozij, v Narodni in univerzitetni knjižnici pa razstavo.
Referenti so bili: Kajetan Gantar, Taras Kermauner, France Vurnik, Dušan Moravec, France Zadravec, Aleksander Skaza, Bruno Hartman, Ivo Svetina, Jože Toporišič, Ciril Zlobec, Zoltan Jan, Mihael Glavan in Mojca Kreft.
Dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar, režiser Bratko Kreft se je rodil 11. februarja 1905 v Mariboru. Slavistiko je študiral na Dunaju in v Ljubljani, skupaj s primerjalno književnostjo in literarno teorijo. Doktoriral je l. 1939. Na Dunaju se je seznanil z delavskim odrom in novimi režiserskimi smermi Majerholda, Vahtangova in Piscatorja. Na Dunaju je v letih 1924–25 delal v uredništvu glasila Kominterne in balkanskih komunističnih partij Fédération Balcanique. Po Kosovelovi smrti je bil od 1925 do 1927 urednik Mladine. Sodeloval je z avantgardistično revijo Tank. Bil je umetniški vodja in režiser Delavskega odra (1928–30) in od l. 1932 do l. 1935 urednik prve slovenske marksistične revije Književnost. Od l. 1930 je bil zaposlen v Narodnem gledališču v Ljubljani kot režiser. Po italijanski okupaciji je z dovoljenjem KP in OF odšel v Rim, kjer je preučeval rusko literaturo. L. 1942 so ga aretirali in pripeljali v ljubljanske zapore. V hišnem priporu je ostal do konca vojne. L. 1946 se je vrnil v Dramo SNG Ljubljana, kjer je ostal do upokojitve l. 1962. V letih 1957–62 je bil honorarni redni profesor za novejšo rusko književnost na Filozofski fakulteti. L. 1961 je postal redni član in l. 1976 podpredsednik SAZU. Dobil je nagrado Avnoj (1975) in trikrat Prešernovo nagrado (1948, 1957, 1975). Umrl je 17. julija 1996.
