Janez E. Krek

Turški križ (1910)

DRAMA

Podnaslov: Igra v štirih dejanjih

ŠTEVILO OSEB: 27 (5ž, 12m) in dekleta, možje, otroci

KRAJ IN ČAS DOGAJANJA: Selška dolina in bližnja okolica v času turških vpadov.

VIR: Besedilo je skupaj s Krekovo igro Tri sestre založilo Katoliško izobraževalno društvo iz Selc leta 1910. Na str. 57 in 58 so natisnjene tudi note.

PODATKI O AVTORJU

Janez Evangelist Krek (1865–1917) je bil politik, duhovnik, teolog, publicist ter pisec številnih strokovnih, zgodovinskih, teoloških in leposlovnih del. Bil je dolgoleten poslanec v državnem in deželnem zboru, posvečal pa se je predvsem izboljšanju socialnega položaja kmetov in delavcev. Ustanavljal je društva, zadruge, posojilnice, strokovne šole, konzumne verige za preskrbo delavstva, zavode za zaposlovanje (posredovalnice za delo), pokojninske sklade, kulturne in športne zveze društev. Z gospodarskim reševanjem slovenskega kmečkega prebivalstva je vplival na zmanjšanje izseljevanja. V svojem političnem programu, ki ga je razumel kot krščanski socializem, se je zavzemal za gospodarsko in politično preživetje Slovencev, ki je bilo po njegovem mnenju odvisno od izboljšanja socialnega položaja in uspešnega vsestranskega organiziranja gospodarskega ter kulturnega življenja. Podpiral je zahtevo po splošni in enaki volilni pravici in poudarjal pomen izobraževanja, tudi neformalnega. Med njegove najpomembnejše razprave sodijo Črne bukve  kmečkega stanu (1895). V delu je  analiziral kmetijstvo in gospodarstvo številnih dežel. Krekova najobsežnejša monografija, ki obsega več kot šesto strani, je Socijalizem (1901). V delu je podal svoje videnje zgodovine in razvoja socialističnih idej in gibanj. Krekovi biografi so evidentirali nekaj tisoč govorov in okoli šest tisoč člankov, pisal pa je tudi pesmi, prozo in dramska dela.

Prvemu dramskemu poskusu Sv. Ciril in Metod stopita na slovansko zemljo (1885) je sledil niz iger z izključno moškimi vlogami; avtor jih je napisal za uprizarjanje v društvih, ki so imela v njegovem času izključno moško (ali izključno žensko) članstvo: Pravica se je izkazala (1892), Cigan čarovnik (1897) in Občinski tepček (objavljena 1908, nastala vsaj deset let prej).

Pozneje je napisal še enako število iger z mešano zasedbo: Turški križ (1910), Tri sestre (1910), dramo Sv. Lucija (1913) in Ob vojski (2017).

Krek ni imel velikih literarnih ambicij. Večina iger je nastala na pobudo prijateljev in članov društev za potrebe njihovega gledališkega ustvarjanja. V Slovenski krščansko-socialni zvezi, ki jo je ustanovil, je organiziral izdajanje Zbirke ljudskih iger, v kateri sta izšli tudi dve njegovi burki. Uprizoritev svojih besedil zaradi preobilice drugega dela ni spremljal, ohranil pa se je podatek, da je kot igralec sodeloval pri slovenskih ljubiteljskih predstavah na Dunaju (Ob 50 letnici dr. Janeza Evangelista Kreka, 2017, str. 49).

KREKOVA RAZLIČICA IVANE ORLEANSKE

Tematika turških vpadov, ugrabitev in janičarstva, je postala ena pomembnejših tem slovenske literature z  Jurčičevim Jurijem Kozjakom (1864), glavno žensko osebo pa je v povest o turških plenjenjih po slovenskem podeželju vpeljal Jakob Sket z Miklovo Zalo (1884). Sketovo povest je v prvih letih 20. stoletja (1907) dramatiziral Jakob Špicar. Njegovo besedilo so februarja 1909 z velikim uspehom uprizorili jeseniški Sokoli, kmalu pa je doživela lep sprejem tudi v Ljubljani in na mnogih drugih odrih po Sloveniji. V Selcah je v istem času začenjala svoj gledališki pohod drugačna igra s sorodno tematiko. Krek je tokrat prvič napisal besedilo z ženskimi in moškimi vlogami: odigrali naj bi jih vaščani Selc, ki jih je imel za svoj dom in v katerih je preživel tudi del svoje mladosti. V igri so  omenjeni skoraj vsi kraji in zaselki med Blegošem, Joštom, Soriško planino in Črno prstjo.

Vse ženske v Turškem križu so pogumne in odločne ter ne pokažejo niti najmanjšega strahu pred moškimi – vključno s Turki. Včasih so tudi osorne in odrezave (kar je sicer še bolj značilno za junakinje Krekove igre Tri sestre).

Uršula v marsičem spominja na Devico Orleansko, le da se bori proti Turkom. Vse od prvega prizora je v ospredju njeno posebno poslanstvo: bratova rešitev. Tudi Uršuli dajejo moč videnja, v spopad pa se poda na čelu svoje vojske in v rokah ji plapola odrešilni prapor, ki ga je izvezla po Marijinem naročilu.

VSEBINA

Mlada Uršula, ki ji je pred kratkim umrl oče, se s teto in prijateljico pogovarja o nesrečni usodi svoje družine. Ko je bila še majhna, so Turki večino vaščanov pobili, njenega bratca Jožka pa so ugrabili. Uršula ima dva snubca: domačina Pavla – ki mora še malo počakati, preden ga bo uslišala, ker si je zadala nalogo, da bo najprej rešila brata – in luteranskega pridigarja Gizeberta, nezakonskega sina turjaškega grofa. Protestanta, ki ga včasih imenujejo Lutrov Martinček, navadno pa kar Dihur, odločno zavrne.

Dogajanje se v drugem dejanju preseli v turški tabor pod poveljstvom Juzufa paše. Plenilci, ki se pripravljajo na boj, zajamejo Štrigalico, ki je po vaseh prodajal suho robo in popravljal kmečko orodje. Krek je tokrat izkoristil znanje materinščine: zgovorni rokodelec se v nasprotju s selško govorečo večino izraža v  pojočem dialektu iz okolice Ribnice. Krošnjar Turkom sicer uspe pobegniti, kot vodnik pa se jim pridruži Dihur, ki naj bi mu v zameno za njegove usluge izročili ugrabljeno Uršulo.

Ko se v tretjem dejanju razdivja bitka, vsi Dihurjevi načrti propadejo. Uršula je mobilizirala vse okoliško prebivalstvo, ki je pobilo Turke, njihovega poveljnika pa so zajeli. Dihur si sodi sam, zbrano ljudstvo pa spozna, da je Juzuf ugrabljeni Uršulin brat Jožek, ki kot znamenje vrnitve k krščanski veri začne v skalo klesati križ.