Ezio Frigerio se je rodil leta 1930 v Erbi, provinca Como, Italija. Na milanski Breri je leta 1948 diplomiral kot arhitekt. Leta 1955 je v mojstrski delavnici Marca Radiceja v Comu srečal Giorgia Strehlerja, gledališkega režiserja in ustanovitelja milanskega Piccolo Teatra. Ta ga je spodbudil, da se je posvetil scenografiji. Svojo poklicno pot je Frigerio začel kot kostumograf uprizoritev Piccolo Teatra v obdobju 1955-1959. Istočasno je deloval tudi po drugih italijanskih gledališčih. Po slovesu od Piccola leta 1960 je nadaljeval s svojo scenografsko dejavnostjo v nekaj najpomembnejših uprizoritvah tistega obdobja. Leta 1962 je sledilo srečanje z Vittorijem de Sico, ki je Frigeriu odprlo pot filmskega scenografa. Nadaljeval jo je s sodelovanjem z znamenitimi režiserji kot Marco Bolognini, Liliana Cavani, Franco Rossi, Renato Castellani, Volker Schlöndorff, Bernardo Bertolucci (Dvajseto stoletje) in Jean-Paul Rappeneau (Cyrano de Bergerac).
Ezio Frigerio, čigar poklicno pot scenografa so zaznamovale številne nagrade in priznanja, je ustvaril več kot dvesto petdeset uprizoritev v vseh pomembnejših gledališčih sveta: od Milana do Pariza, od Buenos Airesa do Stockholma, od New Yorka do Tokia, od Düsseldorfa do Züricha, od Ženeve do Toulousa, od Lyona do Ria de Janeira. Ob Piccolo Teatru je bilo njegovo življenje posebej vezano tudi na pariško opero, kjer je podpisal številne balete Rudolfa Nurejeva, in na Théâtre National Populaire iz Villeurbanna.