Gotthold Ephraim Lessing, (prevod: Dragotin (Karel) Jesenko)

Emilia Galotti

Pesnik in časnikar Dragotin (Karel) Jesenko (1864 – 1902) je bil prvi prevajalec Lessingove tragedije Emilia Galotti v slovenščino.

V knjižnici SLOGI (arhiv dramskih besedil Dramatičnega društva) je ohranjen njegov rokopisni prevod na stopetdesetih straneh v zvezku z neoštevilčenimi listi. Jesenko se je podpisal s psevdonimom T. Doksov, letnice pa ni navedel. Žaloigra je bila uprizorjena v ljubljanskem Deželnem gledališču 22. novembra 1898. V arhivski mapi (sig. DD 665) se je poleg Jesenkovega rokopisa ohranil še izvod integralnega prepisa, broširana nemška izdaja (Reclam) in skoraj vse »vloge«, zvezki z besedilom posameznih igralcev. V prepisu prevoda je na zadnji strani cenzorjevo dovoljenje za uprizarjanje.

Iz zvezkov s posameznimi vlogami, ki so jih uporabljali med študijem, so se na svoj nastop pripravljali igralci Marica Slavec kot Emilija Galotti, Mimi Ogrinec in Anton Verovšek kot njena starša, Rudolf Deyl, ki je igral princa in režiser Rudolf Inemann , ki je prevzel vlogo zlobnega Marinellija. Ohranjena sta tudi zvezka grofice Orsine in grofa Appianija, ki sta ju igrala Avgusta in Anton Danilo. Tanjši snopiči so bili namenjeni Vladimirju Housi, Avgustu Polašku in drugim igralcem v stranskih vlogah.

V arhivu z dramskimi besedili Dramatičnega društva je ohranjen še en Jesenkov prevod, rokopis igre Mesto in vas Charlotte Birch Pfeiffer (sig. DD 525). Dramo sta prevedla skupaj z Ignacijem Borštnikom, Dragotin Jesenko pa je tokrat naveden s pravim imenom. Na naslovnici je letnica 1888, premiera pa je bila 18. novembra istega leta.

Tragedija Emilija Galotti je edini Jesenkov rokopis v naši knjižnici, njegovo pristnost pa nam je uspelo potrditi s pomočjo ohranjene rokopisne poezije, ki je izšla v knjižni izdaji šele po njegovi smrti (1905).