Naša druga gledališka revija in prva, ki so jo poimenovali Drama, je pravzaprav hibridna publikacija: formalno in vsebinsko je obstala nekje na pol poti med strokovnim časopisom in gledališkim listom. Njena vsebina je tesno povezana z repertoarjem in utripom mariborskega Gledališča, izdajala pa jo je uprava Narodnega gledališča v Mariboru. Zaradi podnaslova gledališka revija lahko predpostavljamo, da so imeli snovalci publikacije ambiciozne cilje. Uresničili so jih le za kratek čas: v dvomesečnem razponu – od konca novembra 1921 do začetka februarja 1922 – je izšlo pet zvezkov. Jeseni 2021, eno leto po stoletnici prvega slovenskega gledališkega časopisa Maska, torej praznujemo nov revialni jubilej.

Revijo je urejal član mariborskega igralskega ansambla Silvester Škerl (1903-1974), ki je sezono pred tem igral v ljubljanski Drami in bil skupaj z igralcem in režiserjem Radom Pregarcem tudi urednik Maske (1920/21). Rojstvo mariborskega poklicnega teatra je tesno povezano z imenom upravnika, ravnatelja, režiserja in igralca Hinka Nučiča. Po prvih dveh sezonah vodenja novoustanovljenega Narodnega gledališča je zapustil Maribor in na mestu ravnatelja ga je nadomestil Milan Skrbinšek, ki je napisal tudi največ člankov za novonastalo revijo Drama. Ob njem so besedila za revijo prispevali še urednik Škerl, Valo Bratina, Angelo Cerkvenik, filolog Ivan Favai, Miran Jarc, Jože Kovič, Ivan Lah, publicist Stane Melihar, Karel Širok in Makso Šnuderl.

Na dobrih stotih straneh je izšlo kar nekaj člankov, ki so vsebinsko relevantni še danes, nekateri pa so zanimivi predvsem za našo gledališko zgodovino. Sodelavci so pisali programske in teoretične članke o gledališki umetnosti, ki so bili največkrat objavljeni kot uvodniki (Skrbinšek: Naša pot, št. 1, str. 1-6, št. 5, str. 97-101; Bratina: Par besed o naši gledališki umetnosti, št. 2, str. 25-29; Skrbinšek: Umetnost dramatičnega predstavljanja, št. 2, str. 35-39, št. 4, str. 77-82; Škerl: Nekaj misli o repertoarju, št. 2, str. 39-41; Kovič: Na pot, št. 4, str. 73-74).

V reviji so izhajali tudi članki o dramah, ki so bile uprizorjene v sezoni 1921/22: Striček Vanja, Za narodov blagor, Strindbergov Oče, Petrovićev Gozd in Majcnovi Dediči velikega časa.

Sodelavci so predstavili opuse posameznih avtorjev (Jirásek, Strindberg, Ibsen, Molière, Tagore), letake aktualnih mariborskih predstav in repertoarje »jugoslovenskih« gledališč.

Načrtovali so tematsko številko o Shakespearovi in Molièrovi dramatiki, pripravili pa so le »Cankarjevo številko«. Ob pomembnem mariborskem gledališkem dogodku, uprizoritvi Skrbinškove dramatizacije Hlapca Jerneja, so se o Cankarju poleg avtorja dramatizacije razpisali še Cerkvenik, Faval, Jarc, Kovič, Širok in Škerl.

Čeprav je bila revija bolj kratke sape, priča o močnemu umetniškemu in organizacijskemu potencialu gledališčnikov in drugih sodelavcev, ki so pred stoletjem ustvarjali v novoustanovljenem mariborskem poklicnem gledališču.