Theater Möderndorfer

Monografija Gledališče Möderndorfer je prav posebno delo. V njej se avtor Vinko Möderndorfer posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem gledališču Glej do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021. Zapisi Vinka Möderndorferja so karseda raznovrstni – od razmišljanj o značilnostih …

Alja Tkačev, Actress with a pencil, Selected diaries (1962–1991)

Trideset let po smrti Alje Tkačev (1934 ̶ 1991), igralke, pesnice in pedagoginje, je v sozaložništvu založbe Mladinska knjiga in Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI) izšla knjiga Igralka s svinčnikom Izbrani dnevniki (1962–1991). Izbor in prepise iz dnevnikov so opravili strokovni sodelavci SLOGI in sodelavci založbe Mladinska knjiga: Mihael Glavan, Ksenija Kaučič, Staša Mihelčič, Nela Malečkar …

RITUAL THEATRE: From the Mysteries of Matriarchal Europe to the Revival of the Sacred in the Theater of Our Time

Vili Ravnjak je v spremni besedi zapisal, da knjiga »predstavlja znanstveno temeljit, študijsko multidisciplinaren pregled najstarejše zgodovine in antropologije gledališke umetnosti, je pa tudi prikaz stanja v modernem oziroma sodobnem svetovnem in slovenskem obrednem gledališču. /…/ Način razmišljanja Romane Ercegović odlikuje nekonvencionalen miselni pristop. Njeno pisanje kaže, da gre za tankočutno umetnico ter pronicljivo in …

GLEDALIŠČE V SVOJEM PROSTORU Kratka zgodovina slovenskega gledališča v Trstu / UN TEATRO PER LA CITTÀ Breve storia del teatro sloveno di Trieste dal 1850 al 2000

Soizdajatelji publikacije smo Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) iz Trsta, Slovensko stalno gledališče (SSG) iz Trsta in Slovenski gledališki inštitut (SLOGI), izdajamo in javno predstavljamo jo ob 110. obletnici začetka rednega delovanja Slovenskega gledališča v Trstu v lastni dvorani.   »Monografija že v naslovu ponazarja obseg delovanja tržaškega Slovenskega gledališča od vzpostavljanja tradicije, ko se slovensko …

Milan Klemenčič, iskalec lepote in pravljičnih svetov

Ko je Milan Klemenčič 22. decembra 1910 v Šturjah uprizoril prvo slovensko lutkovno predstavo, je začrtal pot umetnosti, ki nikakor ni le umetnost za otroke.   Da so otroci najbolj hvaležni gledalci lutkovnih predstav, je posledica dejstva, da otroci prepoznajo majhne, večje in velike lutke kot svojo opredmeteno domišljijo. Ker se je Klemenčič zavedal odločujočih …

Oresteja ’68

Monografija ob 40-letnici uprizoritve Ajshilove Oresteie v ljubljanski Drami in 80-letnici režiserja Mileta Koruna

Marija Vera – igralka v dinamičnem labirintu kultur

Marija Vera (Franziska Xaveria Maria Eppich, po poroki baronica von Osten-Sacken) je bila igralka, režiserka in pedagoginja slovensko-nemškega rodu. Pred nami je prva celovita zgodovinska študija o kaki slovenski dramski igralki. Pospremil jo je dokumentarni film Maje Weiss Hočem osvojiti svet, ki mu je leta 2006 sledila istoimenska razstava v Slovenskem gledališkem muzeju.   Knjiga na izčrpen …

Anton Tomaž Linhart – jubilejna monografija ob 250-letnici rojstva

V letu 2006 praznujemo 250-letnico rojstva Antona Tomaža Linharta, enega najvidnejših slovenskih duhov, razsvetljenca, ki stoji med Trubarjem in Prešernom in oznanja nove kranjske, tj. slovenske čase, čase, v katerih smo Slovenci prvič postali del Evrope. Prav zaradi tega upravičeno imenujemo Linharta za »imenitnika evropejskega«. V času najusodnejših prelomov v evropski družbi v drugi polovici 18. stoletja …

Mile Korun

Mile Korun je osrednja osebnost slovenskega gledališča druge polovice 20. stoletja. S svojimi režijami, v štirih desetletjih svojega intenzivnega dela na slovenskih odrih jih je opravil prek sto, je renoviral in reevropeiziral slovensko gledališče. Z znamenito režijo Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski, ki je doživela premiero 15. maja 1965,je »pohujšal« slovensko gledališče in javnost, tako pa napovedal novo obdobje slovenskega gledališča. …

Slovensko gledališče v Trstu 1945-1965

Bogomila Kravos se z zavzetostjo in akribijo posveča obnovi slovenskega gledališča vpovojnem Trstu. Ta se je začela že spomladi leta 1945, ko so območje Trsta štirideset dni upravljale jugoslovanske partizanske enote, in se je nadaljevala v obdobju, ko so nastopili zavezniki in devet let odločali tudi o slovenskem gledališkem življenju na Tržaškem. Ko so oktobra 1954 velesile prisodile Trst Italiji, se …

Slovenska dramaturgija: dramaturgija kot gledališka praksa

Knjiga Blaža Lukana Slovenska dramaturgija kot gledališka praksa je zgodovinski pregled razvoja slovenske dramaturgije kot praktične gledališke dejavnosti. Dopolnjuje jo kratek historično-teoretski pregled razvoja praktične dramaturgije, ki razgrinja njena konstitutivna določila in postopke. Lukan sledi poglavitnim postajam v delovanju Dramatičnega društva (1867), prizadevanjem Ignacija Borštnika in Frana Govekarja po profesionalizaciji slovenskega gledališča, vse do pobud Pavla Golie in Otona …

Za Hekubo: gledališka poročila (1978-1999)

  Andrej Inkret, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, je ena osrednjih osebnosti slovenske gledališke kritike in teatrologije druge polovice 20. stoletja. Po knjigi Milo za drago (1978), ki je zajela poročila o gledališču sedemdesetih let, in Tržaških kritikah (1987), kjer je objavil svoje kritične presoje predstav v Stalnem slovenskem gledališču Trst, predstavlja pričujoči izbor kontinuirano …

Hinko Nučič, drama actor and director

  Akademik Dušan Moravec, eden najvidnejših slovenskih teatrologov, v monografski študiji o Hinku Nučiču (1883–1970), igralcu, režiserju, pedagogu, organizatorju gledališkega dela, publicistu in dramatiku, nadaljuje svoje raziskave o utemeljiteljih slovenskega dramskega gledališča (monografiji o Ignaciju Borštniku in Antonu Verovšku je prav tako izdal Slovenski gledališki muzej).   Knjiga približa mladostno obdobje Hinka Nučiča, ki ga …

Dirigent Niko Štritof in sopranistka Zlata Gjungjenac v ljubljanski Operi

Skladatelj, dirigent in muzikolog prof. Ciril Cvetko se v pričujoči knjig z akribijo in razumevanjem operne umetnosti posveti dvema vidnima umetnikoma, dirigentu, skladatelju, prevajalcu opernih libretov Niku Štritofu in sopranistki Zlati Gjungjenac. Oba sta zlasti v tridesetih letih (v obdobju 1930–1937) obogatila ljubljansko in slovensko operno življenje. Danes imenujemo to obdobje zlata doba ljubljanske Opere.   …

Search by content

Search
Skip to content