Leta 1950 je v zbirki Klasje iz\u0161lo Kristanovo Izbrano delo<\/em>. Uredil ga je Du\u0161an Moravec. Med dramami je izbral besedilo Kato Vrankovi\u0107<\/em>, v knjigi pa je ponatisnjenih \u0161e nekaj kratkih zgodb in esejev.<\/p>\n Pisatelj, \u010dasnikar in politik Etbin Kristan (1867 \u2013 1953) je bil mo\u010dno povezan s slovenskim gledali\u0161\u010dem. Bil je prevajalec dramskih besedil, gledali\u0161ki kritik, igralec in re\u017eiser, odbornik Dramati\u010dnega dru\u0161tva, predavatelj v dramski \u0161oli in avtor \u010dlankov o dramatiki ter gledali\u0161\u010du. Njegova \u017eivljenjska in ustvarjalna pot je bila prepletena s Cankarjevo. Ivan Cankar in Etbin Kristan sta bila prijatelja. Oba sta bila umetnika, ki sta dejavno posegala v dru\u017ebeno \u017eivljenje. Leta 1897 sta oba napisala svojo prvo dramo, v obdobju do prve svetovne vojne pa so njuna besedila kljub vsem oviram pogosto uprizarjali v ljubljanskem De\u017eelnem gledali\u0161\u010du. Na volitvah v dr\u017eavni zbor (1907) sta oba kandidirala na listi socialdemokratske stranke, naslednje leto pa sta se prijavila na razpis za ravnatelja De\u017eelnega gledali\u0161\u010da v Ljubljani. Njuni kandidaturi sta bili v obeh primerih neuspe\u0161ni: volilno leto 1907 se je zaklju\u010dilo z absolutno zmago Slovenske ljudske stranke, v ljubljanskem gledali\u0161\u010du pa je ponovno zavladal Fran Govekar.<\/p>\n Kristan je pisal poezijo in prozo, predvsem pa je bil dramatik. Njegovi prvi igri Loyalty<\/em> (1897) are still following The will<\/em> (1902), Ljubislav<\/em> (1906), Kato Vrankovi\u0107<\/em> (1909), Reigning<\/em> and Self-ownership<\/em> (1910), Factory<\/em> (1912), First meeting<\/em> (1912), one-act plays Success<\/em>, Who's crazy?<\/em> and Club resignation<\/em>, also published under the common title From Pavlih's legacy<\/em> (1912). V ZDA je med drugim napisal \u0161e drame Bomb in the factory<\/em> (1915), Revenge<\/em> (1926), Master<\/em> (1937),\u00a0 At the last hour<\/em> (1937\/38), A rekindled memory<\/em> (1938), Silk stockings<\/em> (1939), On the birth chest<\/em> (1942) and For a new world<\/em> (1949).<\/p>\n Literarni kritiki in zgodovinarji menijo, da so Kristanova dramska besedila, napisana pred prvo svetovno vojno, umetni\u0161ko in oblikovno tehtnej\u0161a kot pozna dela, ki so nastajala v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike. Kristanovi dramski teksti se skoraj vedno ukvarjajo z oblastjo in politiko ter izkori\u0161\u010danjem posameznikov in ljudskih mno\u017eic. Nevzdr\u017ena in skorumpirana dru\u017ebena ureditev spro\u017ei spontan ali organiziran upor zatiranih. V dramah je Kristan ob\u010dasno upodabljal tudi zgodovinske motive (v verzih), ki jih je zelo svobodno preoblikoval. Ve\u010djo izpovedno mo\u010d kot v Kristanovih igrah v verznih oblikah\u00a0 literarna zgodovina prepoznava v realisti\u010dnih dramah, v katerih je obravnaval aktualna dru\u017ebena vpra\u0161anja. Za tovrstna besedila so zna\u010dilni prepri\u010dljivi dialogi, manj posre\u010deni pa so zapleti, ki so v\u010dasih celo na meji verjetnosti.<\/p>\n Drami Self-ownership<\/em> and Kato Vrankovi\u0107<\/em> predstavljata vrh Kristanovega literarnega ustvarjanja. Literarni zgodovinar Frank Wollman je v ob\u0161irnem prikazu slovenske drame dal prednost prvi:<\/p>\n Kristanova igra Samosvoj je v svojem dramskem problemu globlja kot Kato Vrankovi\u0107; tudi tehni\u010dno je najpopolnej\u0161e Kristanovo delo<\/em> (Slovinsk\u00e9 drama, Bratislava 1925. Slovenski prevod: Slovenska dramatika, Ljubljana 2004, str. 180).<\/p>\n V nasprotju z Wollmanom sta Du\u0161an Moravec in France Koblar vrh Kristanove literature videla prav v drami Kato Vrankovi\u0107<\/em>:<\/p>\n \u00bbKato Vrankovi\u0107\u00ab je ob Cankarjevih in ob Kraigherjevi<\/em> \u00bb\u0160koljki\u00ab vse do prve svetovne vojne na\u0161a najbolj\u0161a drama. \u010ce bi ga hoteli vzporejati s Cankarjevimi odrskimi deli, bi ga ta po svoji umetni\u0161ki mo\u010di pretehtala; po svetli misli, ki jo razpreda Kristan v svoji igri, a tudi po sre\u010dni dramatur\u0161ki gradnji pa je ujelo njegovo delo korak s Cankarjevimi <\/em>(D. Moravec: Etbin Kristan; v: E. Kristan, Izbrano delo, Ljubljana 1950, str. 205).<\/p>\n Tridejanka<\/em> \u00bbKato Vrankovi\u0107\u00ab\u2026je oblikovno najbolj strjeno in idejno najdoslednej\u0161e Kristanovo delo. Ibsenska misel, da posledic greha ni mogo\u010de zakriti in da se preteklost ma\u0161\u010duje po strogi nravni zakonitosti, po usodni doslednosti na gre\u0161niku samem ali njegovem rodu, je izvedena v povezanosti osebne \u010dasti in javnega dela <\/em>(F. Koblar: Od naturalizma do simbolizma; v: Novej\u0161a slovenska drama. Ljubljana, 1954, str. 275).<\/p>\n Nedvomno v zgornjih trditvah veje tudi duh \u010dasa in razli\u010dna duhovna, politi\u010dna in zgodovinska konteksta, v katerih so nastajale. Vsekakor vsaj petih Cankarjevih dramskih besedil pri vrednotenju njihove umetni\u0161ke mo\u010di obi\u010dajno ne razporejamo od prvega do zadnjega mesta tako kot to velja za \u0161portne dose\u017eke. To, da so se najtehtnej\u0161i zapisi o Kristanovi dramatiki v ocenjevanju vsebinske in tehni\u010dne kvalitete vedno vrteli okoli dveh dram, nam samo potrjuje zgornjo trditev, da sta Kato Vrankovi\u0107<\/em> and Self-ownership<\/em> najbolj\u0161a Kristanova literatura. Enako misel lahko preberemo tudi pri Du\u0161anu Moravcu:<\/p>\n Te\u017ei\u0161\u010de Kristanove dramatike pa je na dveh delih, ki sta nastali v njegovih zadnjih \u00bbevropskih letih\u00ab. To je predvsem<\/em> \u00bbKato Vrankovi\u0107\u00ab in ob njem<\/em> \u00bbSamostvoj\u00ab (D. Moravec: Etbin Kristan; v: E. Kristan, Izbrano delo, Ljubljana 1950, str. 204).<\/p>\n Kato Vrankovi\u0107 je bil premierno uprizorjen 21. decembra 1909. Igro je re\u017eiral Hinko Nu\u010di\u010d, ki je odigral tudi naslovno vlogo.<\/p>\n V arhivu Dramati\u010dnega dru\u0161tva so ohranjeni tudi prepisi posameznih vlog. Rokopis Katonovega teksta vsebuje tudi Nu\u010di\u010deve zapiske:<\/p>\n Sedemdeset let pozneje, v sezoni 1979\/80, je Kato Vrankovi\u0107 \u0161e enkrat spregovoril s profesionalnega slovenskega odra, tokrat tr\u017ea\u0161kega:<\/p>\n Kato Vrankovi\u0107<\/em> je vzbudil interes naslednjih generacij predvsem kot kompleksna politi\u010dna drama. Stari Vrankovi\u0107, svetnik vladajo\u010dega trinoga Lajbna, se pripravlja na posinovljen\u010devo vrnitev s \u0161tudija v tujini, isto\u010dasno pa v de\u017eeli potekajo demonstracije proti tla\u010denju ljudstva, za katero so krivi koruptivni uradniki. Ko se mladi Kato vrne, se s plemenitimi nameni spusti v boj za pravi\u010dnej\u0161o ureditev. S svojim nastopom prepri\u010da tako opozicijo kot ljudstvo. Ka\u017ee, da bo Lajben pora\u017een, zato izkoristi \u0161e zadnji adut. Katona Vrankovi\u0107a posku\u0161a pridobiti na svojo stran z izsiljevanjem: v koruptivno afero je bil pred desetletji vpleten tudi Katonov o\u010dim, ki je svojemu posinovljencu z umazanim denarjem omogo\u010dil izobra\u017eevanje v najbolj\u0161ih \u0161olah v tujini. Kato je v dilemi: \u010de bo dal domovini oziroma ljudstvu prednost pred najbli\u017ejimi, bo Lajben razkril o\u010dimov prekr\u0161ek. Vzporedno s politi\u010dnimi zapleti potekajo tudi ljubezenski. Ker se Kato odlo\u010di za resnicoljubnost, ga zapusti\u00a0 plemenito dekle, ki ji namenja vso svojo ljubezen. Ostane mu histeri\u010dna in prera\u010dunljiva Lajbnova h\u010derka, ki se mu vsa tri dejanja me\u010de pod noge in do katere Kato nemalokrat poka\u017ee odpor. Tik pred politi\u010dnim triumfom se glavni junak zlomi: podvomi vase in v smisel svojega po\u010detja. V zadnjem prizoru se odpove politiki in napove svojo vrnitev v tujino. Konec ostaja odprt in se osredoto\u010da na razklanost mladega politika. Vsi razpleti so mo\u017eni, vendar je Kristan Katona pripeljal do obupa in ga prepustil te\u017eki odlo\u010ditvi, s katero je \u017ee in bo \u0161e povzro\u010dil nesre\u010do drugih, ne glede na to, kako bo deloval.<\/p>\n Pribli\u017eno stoletje po nastanku Kristanovih najpomembnej\u0161ih dramskih del je avtor spet vzbudil zanimanje mlaj\u0161e generacije. Tokrat sta se ga spomnila Miha Nemec in Nejc Valenti. V gledali\u0161kem projektu Life<\/em>\u00aeanti<\/em> sta med drugim obudila polemiko med Franom Mil\u010dinskim in Etbinom Kristanom v \u010dasniku Slovenski narod<\/em>. \u0160lo je za ve\u010dno dilemo med inkasom in umetnostjo, med gledali\u0161\u010dem, ki se trudi zabavati – in med gledali\u0161\u010dem, ki stremi za \u010dim bolj\u0161imi umetni\u0161kimi dose\u017eki.<\/p>\n Ve\u010dina gledali\u0161kega ustvarjanja se nahaja v \u0161irokem prostoru vmesnosti med enim in drugim smotrom in se v\u010dasih bolj pribli\u017ea enemu, drugi\u010d pa drugemu polu. Fran Mil\u010dinski in Fran Govekar pa sta s piedestala gledali\u0161kih vodij in odlo\u010devalcev napadla stremenje po odrskih umetni\u0161kih dose\u017ekih in gledali\u0161ki umetnosti, ki naj bi prikazovala \u00a0najgloblje plasti \u010dlove\u0161kega duha. Kristan je s svojimi zapisi nasprotoval tako prvemu kot tudi drugemu intendantu. Polemika iz leta 1900 se je ponovila leta 1906, povod za Govekarjev in Cankarjev spor pa je bila prav uprizoritev Kristanove tragedije v verzih. Seveda je Govekarju v \u010dasopisju odgovoril tudi Kristan, med najbolj znanimi slovenskim literarnimi oziroma gledali\u0161kimi polemikami v slovenski kulturni zgodovini pa je obveljala Cankarjeva Krpanova kobila \u2013 <\/em>predvsem zaradi ostrih in neizprosnih satiri\u010dnih besed na\u0161ega najpomembnej\u0161ega pisatelja, s katerimi je branil tudi Kristana, njegova stali\u0161\u010da in njegovo ustvarjanje:<\/p>\n https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/martin_krpan_1905\/#kobila<\/strong><\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2023\/04\/Kato-Vrankovic-Bratina_page-0001.jpg\")
<\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n<\/a><\/div>\n<\/a><\/p>\n<\/a> <\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n<\/a> <\/a><\/p>\n