{"id":503,"date":"2018-12-03T12:30:50","date_gmt":"2018-12-03T11:30:50","guid":{"rendered":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacija\/zupnik\/"},"modified":"2025-05-10T21:27:53","modified_gmt":"2025-05-10T19:27:53","slug":"priest","status":"publish","type":"publikacija","link":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/publikacije\/zupnik\/","title":{"rendered":"The Priest (2001)"},"content":{"rendered":"

Besedilo je zvrstno te\u017eko opredeljivo. Avtorjevo pisavo odlikuje radikalna ustvarjalna svoboda: odlo\u010dno preigrava registre burke, parodije, grosteske, travestije in satire.<\/p>\n

DRAMSKE OSEBE: 19 (3\u017e, 16m)<\/p>\n

 <\/p>\n

<\/a>VIR<\/strong><\/p>\n

Besedilo \u0161e ni bilo ne objavljeno ne uprizorjeno. V Slovenskem gledali\u0161kem in\u0161titutu imamo dve verziji teksta. Starej\u0161a razli\u010dica obsega 59 o\u0161tevil\u010denih strani v A4 formatu (sig. K t 3385\/2), novej\u0161a pa 75 strani (sig. K t 3385\/2).<\/p>\n

 <\/p>\n

<\/a>O AVTORJU<\/strong><\/p>\n

Pisatelj in dramatik Emil Filip\u010di\u010d (1951) je vsestranski ustvarjalec z izjemno obse\u017enim literarnim opusom. \u0160e pred prvimi knji\u017eevnimi objavami je stopil na sceno s provokativno nadaljevanko Butnskala <\/em>na Radiu \u0160tudent (skupaj z Markom Dergancem). Tudi prvo prozno delo Kerubini <\/em>je napisal v tandemu (z Brankom Gradi\u0161nikom).<\/p>\n

Za Filip\u010di\u010da je zna\u010dilen spro\u0161\u010den, igriv in humoren slog, poln mitolo\u0161kih, politi\u010dnih, literarnih, filozofskih in celo \u0161portnih referenc. Medbesedilne in metafikcijske navezave ustvarjajo ob\u010dutek anarhije, ki se iz\u017eivi v \u017eanrskem kaosu in nenehnemu ru\u0161enju stereotipov. S prvim samostojnim romanom Grein Vaun<\/em> (1979) se je uveljavil kot eden vodilnih protagonistov tako imenovane nove slovenske proze, z dramskim prvencem Kegler <\/em>(1981) pa je z nenavadnimi in radikalnimi satiri\u010dnimi potezami nakazal poglavitne zna\u010dilnosti svoje gledali\u0161ke pisave. V ozadju avtorjevega literarnega sveta lahko slutimo hipijevsko gibanje, komune, eksperimentiranje z drogo, bitni\u0161ko literaturo in seksualno revolucijo. Vse pa se za\u010denja s parodi\u010dnim odnosom do literarnega kanona in ideologij, \u010deprav je v avtorjevih igrah ves \u010das prisotna literarna tradicija in si jih ne moremo predstavljati brez Pirandella, Jarryja, Becketta in predvsem Ionesca. V Filip\u010di\u010devih tekstih prepoznamo vplive filmov Luisa Bu\u00f1uela in predvsem Federica Fellinija, v avtorjevem pisanju pa so vidne tudi sledi popularne kulture od\u00a0 Lete\u010dega cirkusa Montyja Pythona<\/em> do Alana Forda.<\/em> Filip\u010di\u010deva dramatika je posvojila slovenske poskuse drame absurda in gledali\u0161ko eksperimentiranje svojega \u010dasa (Gledali\u0161\u010de Glej, Pekarna in predhodniki). Njegova pisava je cini\u010dno destruktivna in obenem parodi\u010dno burleskna. Izvirna raba in kombiniranje grotesknih elementov ustvarja humor s pridihom absurda, tesnobe in \u017ealosti. V nadrealisti\u010dni maniri neumorno zdru\u017euje fantastiko in stvarnost\u00a0 in dosega humornost s pomo\u010djo travestije, parodije in persifla\u017ee. Z dramo absurda ga dru\u017ei tudi subverzivna besedna komika: jezikovne igre, trivialne izjave, babilonska zme\u0161njava jezikov in jezikovnih registrov, ohlapen govor, nelogi\u010dnost, pomenska izpraznjenost, patetika in beckettovski razpad pomena. Njegova literatura vsebuje mnoge zna\u010dilnosti postmodernizma: zdru\u017eevanje na videz nezdru\u017eljivega, hitre menjave vzvi\u0161ene evfori\u010dnosti in banalnega, me\u0161anje visoke in nizke literature, popkulture in klasike, uvajanje metafikcije in vsestransko slogovno spro\u0161\u010denost.<\/p>\n

Avtorjeva dramatika je imela velik odmev v slovenskem kulturnem prostoru, saj je bilo kmalu po nastanku uprizorjenih kar osem njegovih del. Po Keglerju<\/em> (SNG Maribor, 1981) so zavzeli gledali\u0161ke deske \u0161e Ujetniki svobode<\/em> (SMG Ljubljana, 1982), Altamira<\/em> (SNG Ljubljana, 1982) in Bolna nevesta<\/em> (SMG Ljubljana, 1984). Sledilo je besedilo Atlantida<\/em> (SMG Ljubljana, 1988) in File \u2013 baron M<\/em>\u00fcnhausen<\/em>, ki je bilo uprizorjeno kot Bo\u017eanska tragedija<\/em> (PG Kranj, 1989), drama 20<\/em>th Century Fox<\/em> (radijska igra z naslovom Stampedo<\/em>, 1990), Psiha<\/em> (SMG Ljubljana, 1992) in Veselja dom<\/em> (SMG Ljubljana, 1996). V naslednjem desetletju je bila uprizorjena lutkovna igra Kralj Alkohol<\/em> (LG Ljubljana, 2002). Nekaj besedil \u0161e \u010daka na svojo odrsko realizacijo: Bakhantke<\/em> (1992), Neuni\u010dljivi <\/em>(1995), Su\u017eenj akcije<\/em> (ali Kralj Peter \u0160esti<\/em>, 1997) in \u017dupnik<\/em> (2002). V zadnjem \u010dasu je bila uprizorjena gledali\u0161ka razli\u010dica Butnskale<\/em> (koprodukcija SMG Ljubljana in PG Kranj, 2016) in komedija Figaro se \u017eeni<\/em> (1994, bralna uprizoritev, SNG Ljubljana, 2016).<\/p>\n

Roman Ervin Kralj<\/em> (1986) je prava literarno-vrstna me\u0161anica, saj je avtor vanj vklju\u010dil tudi igri Altamira<\/em> in Bolna nevesta<\/em>, roman Jesen je<\/em> (1995) pa vsebuje tudi komedijo Psiha<\/em>. Vmes je iz\u0161el \u0161e roman X-100<\/em> (1988). Sledijo: Keopsova piramida<\/em> (2005), Problemi <\/em>(2009, nagrada Pre\u0161ernovega sklada), Mojstrovka<\/em> (20123), Skrivnost u\u017eitka<\/em> (2013) in Serafa s \u0160arhove 2<\/em> (2015). Avtor je izdal tudi nekaj zbirk kratkih zgodb in napisal scenarije za Tri prispevke k slovenski blaznosti (Kroniko norosti<\/em>, 1983), mladinski film Maja in vesolj\u010dek<\/em> (1988) in Butnskalo <\/em>(1995). V zadnjih dveh je tudi igral (v Butnskali <\/em>glavnega junaka Ervina Kralja). Igral je tudi v filmih Francija Slaka (Eva, Krizno obdobje<\/em>) in v uprizoritvah svojih iger: nastopil je kot Dingo v Altamiri<\/em>, Adolf v Bo\u017eanski tragediji<\/em>, Emil Filip\u010di\u010d v drami Veselja dom<\/em> in v lutkovni igri Kralj Alkohol<\/em>. Igral je tudi v dramskih delih drugih avtorjev: v komediji La discreta enamorada<\/em> Lopeja de Vege (MGL, 1988), v Feydeaujevi Bolhi v u\u0161esu<\/em> (SNG Ljubljana, 1996), v Gogoljevem Revizorju<\/em> (1997) in v Jovanovi\u0107evi Kliniki Kozarcky<\/em> (SSG Trst, 1999).<\/p>\n

 <\/p>\n

<\/a>PUBLICISTI, KRITIKI IN LITERARNI ZGODOVINARJI O DRAMATIKI EMILA FILIP\u010cI\u010cA<\/strong><\/p>\n

Pri predstavitvi zapisov o Filip\u010di\u010devi dramatiki smo se zaradi obse\u017enosti gradiva, ki ga imamo v Slovenskem gledali\u0161kem in\u0161titutu, osredoto\u010dili predvsem na tekste , ki obravnavajo avtorjev dramski opus v celoti ali pa ga posku\u0161ajo umestiti v \u0161ir\u0161i literarnozgodovinski kontekst. Nekateri predstavljeni \u010dlanki iz knji\u017enice SLOGI so dostopni tudi na spletu. Na tem mestu posredujemo tudi nekaj povezav na \u010dlanke, ki so dostopni le v elektronski obliki.<\/p>\n

Prvi obse\u017een zapis o dramskih besedilih Emila Filip\u010di\u010da je objavil Taras Kermauner leta 1984 v Problemih<\/em>\u00a0 (Zadnja stopnja ludizma<\/em>, 22. 1984, \u0161t. 9-11, str. 112-122).<\/p>\n

Besedilo je pod spremenjenim naslovom (Meje ludizma ali ponovna sla po nacionalni mo\u010di<\/em>) natisnjeno tudi v knjigi Zgodovina Lipicanije, Dana\u0161nja slovenska dramatika 4<\/em> (Slovenski gledali\u0161ki muzej, 2001).<\/p>\n

[av_gallery ids=’16332,16271,16338′ style=’thumbnails’ preview_size=’portfolio’ crop_big_preview_thumbnail=’avia-gallery-big-crop-thumb’ thumb_size=’shop_catalog’ columns=’5′ imagelink=’lightbox’ lazyload=’animations_off’ av_uid=” custom_class=” admin_preview_bg=”]<\/p>\n

Kermauner se je s Filip\u010di\u010devimi teksti ukvarjal tudi v svojem zadnjem delu o dramatiki, ki ga je objavil (Med dramatiko in spominom<\/em>, podnaslov Med sanjami in budnostjo<\/em>, 2008).<\/p>\n

[av_button label=’Preberi\u00a0Med dramatiko in spominom’ link=’manually,http:\/\/www.kermauner.org\/knjige\/2008%201%20Med%20dramatiko%20in%20spominom%20_MSB2_.pdf’ link_target=’_blank’ size=’small’ position=’left’ label_display=” icon_select=’no’ icon=’ue800′ font=’entypo-fontello’ color=’theme-color’ custom_bg=’#444444′ custom_font=’#ffffff’ av_uid=” custom_class=” admin_preview_bg=”]<\/p>\n

V Digitalni knji\u017enici Slovenije je dostopna postumna objava dela Medvedova dramatika (Duhovniki, me\u0161\u010dani, delavci 4<\/em>, 2012). Med drugimi dramskimi avtorji je Kermauner obravnaval tudi Filip\u010di\u010da:<\/p>\n

[av_button label=’Preberi delo\u00a0Medvedova dramatika’ link=’manually,https:\/\/www.dlib.si\/details\/URN:NBN:SI:DOC-GSQSDYOD\/?euapi=1&query=%27keywords%3dkermauner%2c+taras%27&pageSize=25&ftype=knjige’ link_target=’_blank’ size=’small’ position=’left’ label_display=” icon_select=’no’ icon=’ue800′ font=’entypo-fontello’ color=’theme-color’ custom_bg=’#444444′ custom_font=’#ffffff’ av_uid=” custom_class=” admin_preview_bg=”]<\/p>\n

Na Kermaunerjev \u010dlanek se navezuje tudi misel Toma\u017ea Topori\u0161i\u010da:<\/p>\n

\u00bbFilip\u010di\u010deve naslednje komedije osemdesetih oziroma od\u0161tekane \u010drne komedije, npr. Atlantida, so po mnenju Tarasa Kermaunerja, ki se mu pridru\u017eujemo, pomenile dopolnitev Filip\u010di\u010deve dramatike s konkretno analizo sedemdesetih let na Slovenskem. In tako kot je Atlantida na poseben, filip\u010di\u010devski paratakti\u010dni\u00a0 na\u010din spodna\u0161ala politi\u010dno 70.let (\u0161e naprej uporabljamo Kermaunerjevo argumentacijo), namre\u010d tisto partijsko partizanske generacije in njenih mladostni\u0161kih oponentov, ki so se zna\u0161li na robu kriminala, droge, videza, igre, ni\u010da, Psiha deset let kasneje obra\u010dunava z drugim in druga\u010dnim zgodovinskim obdobjem oziroma sedanjostjo: s <\/em>poosamosvojitveno Slovenijo.\u00ab <\/em>(Zvon, 10. 2007, \u0161t.\u00a0 3, str. 54)<\/p>\n

Toma\u017e Topori\u0161i\u010d v deset let mlaj\u0161i analizi odnosov med dramskimi besedili in razli\u010dnimi mediji med drugimi slovenskimi dramatiki oziroma njihovimi deli obravnava tudi vse \u0161tiri \u00bbinkarnacije\u00ab Butnskale,\u00a0<\/em>radijsko igro, film, strip in gledali\u0161ko uprizoritev (Slavisti\u010dna revija<\/em>, 65. 2017, \u0161t. 1, str. 53-64).<\/p>\n

[av_button label=’Preberi\u00a0\u010dlanek’ link=’manually,https:\/\/srl.si\/sql_pdf\/SRL_2017_1_06.pdf’ link_target=’_blank’ size=’small’ position=’left’ label_display=” icon_select=’no’ icon=’ue800′ font=’entypo-fontello’ color=’theme-color’ custom_bg=’#444444′ custom_font=’#ffffff’ av_uid=” custom_class=” admin_preview_bg=”]<\/p>\n

[av_gallery ids=’16344,16273,16346,16275′ style=’thumbnails’ preview_size=’portfolio’ crop_big_preview_thumbnail=’avia-gallery-big-crop-thumb’ thumb_size=’shop_catalog’ columns=’5′ imagelink=’lightbox’ lazyload=’animations_off’ av_uid=” custom_class=” admin_preview_bg=”]<\/p>\n

Filip\u010di\u010devi dramatiki je v veliki meri posve\u010dena tudi 12. \u0161tevilka gledali\u0161ke revije Maske<\/em> (III. 1988-89). Poleg natisa Atlantide<\/em> in slik z uprizoritev avtorjevih tekstov (17 fotografij in plakatov) je v reviji objavljena analiza nekaterih Filip\u010di\u010devih iger z naslovom Patologija sodobne drame<\/em>, ki jo je napisal Simon Kardum (str. 29-39).<\/p>\n

V Zborniku Postmoderna in sodobna slovenska dramatika<\/em> Tina Kosi avtorjeve igre analizira v odnosu do postmodernizma (Dramatika Emila Filip\u010di\u010da, AGRFT, 2005).<\/p>\n

[av_gallery ids=’16348,16279,16350,16277′ style=’thumbnails’ preview_size=’portfolio’ crop_big_preview_thumbnail=’avia-gallery-big-crop-thumb’ thumb_size=’shop_catalog’ columns=’5′ imagelink=’lightbox’ lazyload=’animations_off’ av_uid=” custom_class=” admin_preview_bg=”]<\/p>\n

\u00a0<\/strong>V knjigi Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja<\/em> je avtorica Silvija Borovnik Filip\u010di\u010devi dramatiki namenila samostojno poglavje (Slovenska matica, 2005).<\/p>\n

[av_button label=’Preberi poglavje’ link=’manually,http:\/\/slogi.si\/wp-content\/uploads\/2018\/12\/Neunicljivi-Borovnik.pdf’ link_target=’_blank’ size=’small’ position=’left’ label_display=” icon_select=’no’ icon=’ue800′ font=’entypo-fontello’ color=’theme-color’ custom_bg=’#444444′ custom_font=’#ffffff’ av_uid=” custom_class=” admin_preview_bg=”]<\/p>\n

\u00a0<\/strong>Matev\u017e Rudolf je v svojih zapisih obravnaval Emila Filip\u010di\u010da kot predstavnika drame absurda:<\/p>\n

\u00bbFilip\u010di\u010d gradi svoje drame predvsem na grotesknosti, ki je ena izmed osnovnih zna\u010dilnosti drame absurda. Z grotesko Filip\u010di\u010d odkriva v stvareh resnico, ki je bodisi zakrita ali pa najve\u010dkrat tabu. Njegov komi\u010dni milje je, kot smo \u017ee omenili, asociativna komika intelekta, ki temelji na neobi\u010dajnih besednih povezavah in spajanju njihovih pomenov z nepri\u010dakovanim, celo bizarnim.<\/em>\u00ab<\/p>\n

Gre za misel Matev\u017ea Rudolfa v obse\u017enem \u010dlanku v reviji Jezik in slovstvo<\/em> (Emil Filip\u010di\u010d med ludizmom in dramo absurda,<\/em> JiS 53. 2008, \u0161t. 5, str. 61). Avtorjeve gledali\u0161ke igre je Matev\u017e Rudolf obravnaval \u017ee v diplomski nalogi (Emil Filip\u010di\u010d in drama absurda<\/em>, Filozofska fakulteta, 2005).<\/p>\n

[av_button label=’Preberi \u010dlanek’ link=’manually,https:\/\/www.dlib.si\/details\/URN:NBN:SI:DOC-IWGDQXEP\/?euapi=1&query=%27keywords%3dfilip%C4%8Di%C4%8D%2c+emil%27&pageSize=25′ link_target=’_blank’ size=’small’ position=’left’ label_display=” icon_select=’no’ icon=’ue800′ font=’entypo-fontello’ color=’theme-color’ custom_bg=’#444444′ custom_font=’#ffffff’ av_uid=” custom_class=” admin_preview_bg=”]<\/p>\n

Analizo Filip\u010di\u010deve dramatike je Rudolf objavil tudi v gledali\u0161kem listu, ki je iz\u0161el ob uprizoritvi\u00a0 Butnskale <\/em>(Absurd? Absurd!<\/em>,\u00a0 Gledali\u0161ki list Pre\u0161ernovega gledali\u0161\u010da Kranj in Slovenskega mladinskega gledali\u0161\u010da<\/em> 2015\/16, str. 18)<\/p>\n

[av_button label=’Preberi gledali\u0161ki list’ link=’manually,https:\/\/issuu.com\/slovenskomladinskogledalice\/docs\/mladinsko_butnskala_list_03′ link_target=’_blank’ size=’small’ position=’left’ label_display=” icon_select=’no’ icon=’ue800′ font=’entypo-fontello’ color=’theme-color’ custom_bg=’#444444′ custom_font=’#ffffff’ av_uid=” custom_class=” admin_preview_bg=”]<\/p>\n

[av_gallery ids=’16354,16281,16356,16283′ style=’thumbnails’ preview_size=’portfolio’ crop_big_preview_thumbnail=’avia-gallery-big-crop-thumb’ thumb_size=’shop_catalog’ columns=’5′ imagelink=’lightbox’ lazyload=’animations_off’ av_uid=” custom_class=” admin_preview_bg=”]<\/p>\n

Bla\u017e Lukan je z zapisom Drama kot (samo)kreacija<\/em> pospremil izid devetih Filip\u010di\u010devih dramskih besedil (Drame,<\/em> Cankarjeva zalo\u017eba, 2014, str. 701-715).<\/p>\n

[av_gallery ids=’16358,16285′ style=’thumbnails’ preview_size=’portfolio’ crop_big_preview_thumbnail=’avia-gallery-big-crop-thumb’ thumb_size=’shop_catalog’ columns=’5′ imagelink=’lightbox’ lazyload=’animations_off’ av_uid=” custom_class=” admin_preview_bg=”]<\/p>\n

Omenjeno izdajo so med drugimi ocenili tudi kritiki Anja Radaljac, Matej Bogataj in Alja\u017e Krivec:<\/p>\n