Besedilo je v Slovenskem gledali\u0161kem in\u0161titutu ohranjeno v rokopisni obliki pod signaturo DD 648. V zvezku (21 x 17 cm) je 121 neo\u0161tevil\u010denih strani. Na naslovni strani pi\u0161e, da je delo spisal<\/em> J. Skalec (Vo\u0161njakov psevdonim, ki ga je uporabil tudi ob objavi drugih literarnih del).<\/p>\n Besedilo se kon\u010da z dvajsetim prizorom na str. [102]. Naknadno sta dopisana \u0161e dva prizora (21., 22. prizor), prva razli\u010dica konca (20. prizor) pa je skoraj v celoti s\u010drtana.<\/p>\n Rokopisu je dodana pola papirja (16 strani, od teh je popisanih 13) Na prvi strani je na novo napisan del 17. prizora, sledijo 18., 19, 20. in 21. prizor [109 \u2013 121].<\/p>\n Rokopis ima torej tri razli\u010dice konca. Druga varianta je bila naknadno pripisana in tretja vlo\u017eena, ker je zmanjkalo listov.<\/p>\n <\/p>\n <\/a>PODATKI O UPRIZORITVI<\/strong><\/p>\n Praizvedbo (10. marca 1889) je re\u017eiral Ignacij Bor\u0161tnik in odigral glavno vlogo, Julija plemenitega Braunhofa. Kot njegova \u017eena Aurelija je nastopila Zofija Bor\u0161tnik, kot njena h\u010di Matilda pa Avgusta Gosti\u010d (Danilova). Njen \u017eenin in mladi dru\u017einski odvetnik je bil Anton Cerar Danilo. Eno izmed stranskih mo\u0161kih vlog je odigral takrat \u0161e rosno mladi Anton Verov\u0161ek.<\/p>\n <\/p>\n <\/a>PODATKI O AVTORJU<\/strong><\/p>\n Josip Vo\u0161njak (1834-1911), pisatelj in zdravnik, je bil eden najvidnej\u0161ih slovenskih politikov in kulturnih delavcev druge polovice 19. stoletja. Leta 1867 je bil izvoljen za poslanca v \u0161tajerskem de\u017eelnem zboru, kjer se je v naslednjem desetletju zavzemal za jezikovno enakopravnost in Zedinjeno Slovenijo, za slovensko ozemeljsko in upravno enovitost. Od 1873 do 1885 je bil poslanec v dr\u017eavnem zboru na Dunaju, od 1877 do upokojitve (1895) pa v kranjskem de\u017eelnem zboru. Kot vodilni politik slovenske liberalne stranke je zagovarjal pomen izobra\u017eevanja in slovenske gospodarske osamosvojitve; sodeloval je pri ustanavljanju doma\u010dih bank in zadrug. Kot politik in publicist se je zavzemal za izbolj\u0161anje socialnih razmer kme\u010dkega in delavskega prebivalstva. Bil je med ustanovitelji Slovenske matice (1864), in \u010dasnika Slovenski narod<\/em> (1868). Zanj je pisal \u010dlanke o gospodarstvu, financah, politiki, socialnih in medicinskih vpra\u0161anjih ter tudi o kulturi. Strokovne in leposlovne prispevke je objavljal \u0161e v Slovenskem gospodarju<\/em>, Ljubljanskemu zvonu<\/em>, v publikacijah Mohorjeve dru\u017ebe in drugje. Konec \u0161estdesetih let je uspe\u0161no nastopal na slovenskih taborih, pozneje pa je dejavno sodeloval pri zbiranju sredstev in postavljanju spomenikov pomembnim Slovencem, pri ustanavljanju Glasbene matice, Ciril-Metodovega dru\u0161tva in Pisateljskega dru\u0161tva. Kot sodelavec Dramati\u010dnega dru\u0161tva je pomagal pri nastajanju in razvoju slovenskega gledali\u0161\u010da.<\/p>\n <\/p>\n <\/a>VO\u0160NJAKOVA DRAMATIKA<\/strong><\/p>\n Vo\u0161njakov prvi dramski poskus v nem\u0161\u010dini, ki ga je tudi uprizoril, sega v njegova dija\u0161ka leta. Po kon\u010danem \u0161tudiju medicine na Dunaju se je vrnil v doma\u010de kraje, pri pisanju pre\u0161el iz nem\u0161\u010dine na sloven\u0161\u010dino in napisal tragedijo v verzih, ki se ni ohranila. Vo\u0161njakove zgodnje literarne poskuse in objave, ki jih je spodbujal njegov prijatelj in sodelavec Josip Jur\u010di\u010d, je prekinila strma politi\u010dna kariera. Pisanja se je znova lotil, ko je zaklju\u010dil drugi dr\u017eavnozborski mandat, torej po svojem petdesetem letu. Literarni zgodovinarji ugotavljajo, da je v tem \u010dasu dokon\u010dal prej zasnovana oziroma na\u010drtovana besedila, med njimi roman Pobratimi <\/em>(1889) in \u0161tevilna dramska dela, ki jih je nekaj mesecev po izidu romana predal Dramati\u010dnemu dru\u0161tvu. Za te tekste, ki po svoji oblikovni in vsebinski plati sodijo bolj v sedemdeseta leta 19. stoletja, je France Koblar uporabil naziv \u00bbpozno\u010ditalni\u0161ka dramatika\u00ab (Slovenska dramatika I<\/em>, 1972, str. 139). Vo\u0161njak, ki se je po letu 1885 z vso svojo energijo in marljivostjo lotil dela za slovensko gledali\u0161\u010de, je ta besedila napisal za majhen, utesnjen oder ljubljanske \u010ditalnice, ki so ga v letih po po\u017earu Stanovskega gledali\u0161\u010da in pred dograditvijo nove gledali\u0161ke stavbe ponovno o\u017eivili (1887\u20131892), tako da je v njegov zagovor potrebno zapisati, da njegova dramatika ni \u00bbpozno\u010ditalni\u0161ka\u00ab le v vsebinskem in oblikovnem smislu, temve\u010d je dobesedno \u010ditalni\u0161ka. Ko\u00a0 se je kon\u010dno ponudila mo\u017enost, da bi tudi Slovenci dobili svoje gledali\u0161\u010de, je Vo\u0161njak dejavno sodeloval pri tem projektu kot odbornik v kranjskem de\u017eelnem zboru in blagajnik Dramati\u010dnega dru\u0161tva. Kot mlad politik se je leta 1868 udele\u017eil otvoritve Narodnega gledali\u0161\u010da v Pragi in na njej nastopil kot govornik, pri skoraj \u0161estdesetih pa je do\u010dakal tudi otvoritev doma\u010dega gledali\u0161kega prizori\u0161\u010da.<\/p>\n Vo\u0161njak, ki je v tem obdobju sodeloval pri razglabljanjih o repertoarnih zagatah slovenskega gledali\u0161\u010da, jih je posku\u0161al re\u0161evati tudi s svojimi dramskimi besedili: Dramati\u010dnemu dru\u0161tvu je ponudil pet ve\u010dinoma lahkotnej\u0161ih besedil oziroma veseloiger. Pene<\/em>, Svoji k svojim<\/em> in Ministrovo pismo<\/em> so bile leta 1889 tudi uprizorjene, komediji Pred sto leti<\/em> in \u017denska zmaga<\/em> pa v tem obdobju nista uspeli priti na oder.<\/p>\n Naslednji tip Vo\u0161njakovih iger je tesno povezan z njegovimi poskusi tolstojanske povesti s snovjo iz \u017eivljenja preprostega ljudstva z neposredno izra\u017eenimi moralnimi nauki (Obsojen, Ti o\u010deta do praga, sin tebe \u010dez prag, Dva soseda, Blagor usmiljenim<\/em>\u2026). Svojo razli\u010dico mohorjanske literature ni razvil le\u00a0 v proznih poskusih, temve\u010d tudi v dramatiki. Tako je nastala pode\u017eelska razli\u010dica me\u0161\u010danske igre Svoji k svojim<\/em>, ki jo je objavil v Koledarju Dru\u017ebe sv. Mohorja<\/em> (1891). Sem sodita \u0161e besedili, ki sta iz\u0161li v knji\u017eni zbirki Slovenske ve\u010dernice<\/em> Dru\u017ebe sv. Mohorja. Igra Oreh<\/em><\/a>, podnaslovljena kot prizor iz \u017eivljenja na kmetih, je iz\u0161la v 45. zvezku (1991), kratko\u010dasnica v jednem dejanju Ne vdajmo se!<\/em> <\/a>pa v 53. zvezku (1901).<\/p>\n Tretji sklop Vo\u0161njakovih dramskih del in njegov literarni vrhunec predstavljata igri Lepa Vida<\/em> (knji\u017ena izdaja in uprizoritev 1893) in Doktor Dragan<\/em> (1894), ki zaradi vsebinske problemati\u010dnosti v \u010dasu nastanka ni bila uprizorjena. V primerjavi z zgodnej\u0161imi besedili gre za vsebinsko in oblikovno kompleksni deli, za kateri so zna\u010dilni sodobnej\u0161i toni in motivi, \u010deprav ostajata ujeti v melodramsko sentimentalnost in lepore\u010dnost.<\/p>\n V tem \u010dasu so na oder postavili \u0161e Premogarja<\/em> (1994), po mnenju literarne zgodovine manj posre\u010deno in dovr\u0161eno delo, ki prikazuje stavko v premogovniku.<\/p>\n Omenjene Vo\u0161njakove drame so s sodobno vsebino in kompleksno izrisanimi zna\u010daji nakazovale pribli\u017eevanje slovenske dramske literature modernim evropskim literarnim tokovom, pribli\u017eevanje, ki ga je v celoti realiziral \u0161ele Ivan Cankar.<\/p>\n <\/p>\n <\/a>IZ KNJI\u017dNICE SLOVENSKEGA GLEDALI\u0160KEGA IN\u0160TITUTA: VO\u0160NJAKOVA DELA V KNJI\u017dNIH IZDAJAH IN IZBOR GRADIVA O AVTORJU<\/strong><\/p>\n V letu 1889 je iz\u0161la enodejanka Svoji k svojim.\u00a0<\/em><\/a>V istem letu je kot prva knji\u017eica Vo\u0161njakovih Zbranih dramati\u010dnih in pripovednih spisov<\/em> iz\u0161el roman Pobratimi<\/em>, natisnjen v ljubljanski Narodni tiskarni. Od na\u010drtovanih petih zvezkov so iz\u0161li le trije. Druga dva je natisnila celjska tiskarna Dragotina Hribarja, nekdanjega upravnika Narodne tiskarne v Ljubljani. Drama Lepa Vida<\/em> je iz\u0161la leta 1893, Doktor Dragan<\/em> pa leto pozneje.<\/p>\n Igra s petjem Premogar<\/em> ni bila nikoli v celoti natisnjena. France Koblar je delo vklju\u010dil v antologijo Starej\u0161a slovenska drama<\/em> (1951). Odlo\u010dil se je za objavo drugega dejanja; ostale tri je le povzel.<\/p>\n Vo\u0161njak je v zadnjih letih svojega \u017eivljenja izdal Spomine<\/em> v dveh zvezkih (1905, 1906). Delo je ponovno iz\u0161lo leta 1982 pri Slovenski matici. Izbor je opravil zgodovinar Vasilij Melik, ki je tudi avtor spremne \u0161tudije.<\/p>\n Leta 1996 je iz\u0161el prvi in edini zvezek knji\u017ene zbirke Slovenska me\u0161\u010danska dramatika.<\/em> Urednik in pisec predgovora, Igor Grdina, se je odlo\u010dil za objavo Vo\u0161njakovega Doktorja Dragana<\/em> in Tekme<\/em> Antona Funtka.<\/p>\n Vo\u0161njakovo dramsko ustvarjanje sta obravnavala Frank Wollman v knjigi Slovinsk\u00e9 drama<\/em> (1925) in France Koblar v Slovenski dramatiki<\/em> (1972). Pomembno mesto ima tudi v monografiji Du\u0161ana Moravca Me\u0161\u010dani v slovenski drami<\/em> (1960).<\/p>\n Du\u0161an Moravec je objavil ob\u0161irno analizo Vo\u0161njakove dramatike tudi v 43. \u0161tevilki Dokumentov Slovenskega gledali\u0161kega muzeja<\/em> (1984).<\/p>\n Najobse\u017enej\u0161i pregled Vo\u0161njakovega literarnega, politi\u010dnega in kulturnega delovanja je monografija Maline Schmidt Snoj, ki je iz\u0161la v knji\u017eni zbirki Znameniti Slovenci<\/em> pri Novi reviji (2003).<\/p>\n
<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t