KOMEDIJA, ZGODOVINSKA IGRA: dramati\u010dni prizor v dveh delih<\/p>\n
\u0160TEVILO OSEB: 16 (4\u017e 12m)<\/p>\n
KRAJ IN \u010cAS DOGAJANJA:\u00a028. 12. 1789 zve\u010der v Zoisovi pala\u010di. Prvi del prikazuje dogajanje pred odhodom na krstno uprizoritev \u017dupanove Micke<\/em>, drugi del pa slovesno praznovanje po predstavi.<\/p>\n <\/p>\n <\/a>VIR<\/strong><\/p>\n Besedilo je v Slovenskem gledali\u0161kem in\u0161titutu ohranjeno v rokopisni obliki pod signaturo DD 673. V zvezku (21 x 17 cm) je 40 o\u0161tevil\u010denih listov, torej 80 strani. V besedilu je nekaj popravkov z Vo\u0161njakovo pisavo, pripisal pa je tudi prvo zasedbo \u017dupanove Micke<\/em> (1789).<\/p>\n <\/p>\n <\/a>NATIS<\/strong><\/p>\n Leta 1905 je Gabr\u0161\u010dkova tiskarna v zbirki Talija<\/em>, ki jo je urejal Fran Govekar, natisnila Linhartovo \u017dupanovo Miciko<\/em> (Talija<\/em>, \u0161t. 20). Linhartovi komediji je Govekar dodal predigro in poigro in se podpisal kot Anonimus, ki je igro napisal po osnovi dr. Josipa Vo\u0161njaka<\/em>. Drobna Govekarjeva knji\u017eica je bila navdih tudi za Bratka Krefta in njegove Kranjske komedijante<\/em>.<\/p>\n [av_gallery ids=’14050′ style=’thumbnails’ preview_size=’portfolio’ crop_big_preview_thumbnail=’avia-gallery-big-crop-thumb’ thumb_size=’shop_catalog’ columns=’5′ imagelink=’lightbox’ lazyload=’animations_off’ av_uid=” custom_class=” admin_preview_bg=”]<\/p>\n <\/p>\n <\/a>UPRIZARJANJE<\/strong><\/p>\n Praizvedba besedila je bila 12. decembra 1905. Uprizoritev je re\u017eiral Lev Dragutinovi\u0107, ponovitev pa je bila 7. januarja 1906.<\/p>\n [av_gallery ids=’14033,14035′ style=’thumbnails’ preview_size=’portfolio’ crop_big_preview_thumbnail=’avia-gallery-big-crop-thumb’ thumb_size=’shop_catalog’ columns=’5′ imagelink=’lightbox’ lazyload=’animations_off’ av_uid=” custom_class=” admin_preview_bg=”]<\/p>\n <\/p>\n <\/a>PODATKI O AVTORJU<\/strong><\/p>\n Josip Vo\u0161njak (1834-1911), pisatelj in zdravnik, je bil eden najvidnej\u0161ih slovenskih politikov in kulturnih delavcev druge polovice 19. stoletja. Leta 1867 je bil izvoljen za poslanca v \u0161tajerskem de\u017eelnem zboru, kjer se je v naslednjem desetletju zavzemal za jezikovno enakopravnost in Zedinjeno Slovenijo, za slovensko ozemeljsko in upravno enovitost. Od 1873 do 1885 je bil poslanec v dr\u017eavnem zboru na Dunaju, od 1877 do upokojitve (1895) pa v kranjskem de\u017eelnem zboru. Kot vodilni politik slovenske liberalne stranke je zagovarjal pomen izobra\u017eevanja in slovenske gospodarske osamosvojitve; sodeloval je pri ustanavljanju doma\u010dih bank in zadrug. Kot politik in publicist se je zavzemal za izbolj\u0161anje nevzdr\u017enih socialnih razmer kme\u010dkega in delavskega prebivalstva.<\/p>\n Bil je med ustanovitelji Slovenske matice (1864), in \u010dasnika Slovenski narod (1868). Zanj je pisal \u010dlanke o gospodarstvu, financah, politiki, socialnih in medicinskih vpra\u0161anjih ter tudi o kulturi. Strokovne in leposlovne prispevke je objavljal \u0161e v Slovenskem gospodarju, Ljubljanskemu zvonu, v publikacijah Mohorjeve dru\u017ebe in drugje. Konec \u0161estdesetih let je uspe\u0161no nastopal na slovenskih taborih, pozneje pa je dejavno sodeloval pri zbiranju sredstev in postavljanju spomenikov pomembnim Slovencem, pri ustanavljanju Glasbene matice, Ciril-Metodovega dru\u0161tva in Pisateljskega dru\u0161tva. Kot sodelavec Dramati\u010dnega dru\u0161tva je pomagal pri nastajanju in razvoju slovenskega gledali\u0161\u010da.<\/p>\n <\/p>\n <\/a>VO\u0160NJAKOVA DRAMATIKA<\/strong><\/p>\n Vo\u0161njakov prvi dramski poskus v nem\u0161\u010dini, ki ga je tudi uprizoril, sega v njegova dija\u0161ka leta. Po kon\u010danem \u0161tudiju medicine na Dunaju se je vrnil v doma\u010de kraje, pri pisanju pre\u0161el iz nem\u0161\u010dine na sloven\u0161\u010dino in napisal tragedijo v verzih, ki se ni ohranila. Vo\u0161njakove zgodnje literarne poskuse in objave, ki jih je spodbujal njegov prijatelj in sodelavec Josip Jur\u010di\u010d, je prekinila strma politi\u010dna kariera. Pisanja se je znova lotil, ko je zaklju\u010dil drugi dr\u017eavnozborski mandat, torej po svojem petdesetem letu. Literarni zgodovinarji ugotavljajo, da je v tem \u010dasu dokon\u010dal prej zasnovana oziroma na\u010drtovana besedila, med njimi roman Pobratimi <\/em>(1889) in \u0161tevilna dramska dela, ki jih je nekaj mesecev po izidu romana predal Dramati\u010dnemu dru\u0161tvu. Za te tekste, ki po svoji oblikovni in vsebinski plati sodijo bolj v sedemdeseta leta 19. stoletja, je France Koblar uporabil naziv \u00bbpozno\u010ditalni\u0161ka dramatika\u00ab (Slovenska dramatika I<\/em>, 1972, str. 139). Vo\u0161njak, ki se je po letu 1885 z vso svojo energijo in marljivostjo lotil dela za slovensko gledali\u0161\u010de, je ta besedila napisal za majhen, utesnjen oder ljubljanske \u010ditalnice, ki so ga v letih po po\u017earu Stanovskega gledali\u0161\u010da in pred dograditvijo nove gledali\u0161ke stavbe ponovno o\u017eivili (1887 \u2013 1892), tako da je v njegov zagovor potrebno zapisati, da njegova dramatika ni \u00bbpozno\u010ditalni\u0161ka\u00ab le v vsebinskem in oblikovnem smislu, temve\u010d je dobesedno \u010ditalni\u0161ka. Ko\u00a0 se je kon\u010dno ponudila mo\u017enost, da bi tudi Slovenci dobili svoje gledali\u0161\u010de, je Vo\u0161njak dejavno sodeloval pri tem projektu kot odbornik v kranjskem de\u017eelnem zboru in blagajnik Dramati\u010dnega dru\u0161tva. Kot mlad politik se je leta 1868 udele\u017eil otvoritve Narodnega gledali\u0161\u010da v Pragi in na njej nastopil kot govornik, pri skoraj \u0161estdesetih pa je do\u010dakal tudi otvoritev doma\u010dega gledali\u0161kega prizori\u0161\u010da.<\/p>\n Vo\u0161njak, ki je v tem obdobju sodeloval pri razglabljanjih o repertoarnih zagatah slovenskega gledali\u0161\u010da, jih je posku\u0161al re\u0161evati tudi s svojimi dramskimi besedili: Dramati\u010dnemu dru\u0161tvu je ponudil pet ve\u010dinoma lahkotnej\u0161ih besedil oziroma veseloiger. Pene<\/em>, Svoji k svojim<\/em> in Ministrovo pismo<\/em> so bile v tem letu tudi uprizorjene, komediji Pred sto leti<\/em> in \u017denska zmaga<\/em> pa v tem obdobju nista uspeli priti na oder.<\/p>\n Naslednji tip Vo\u0161njakovih iger je tesno povezan z njegovimi poskusi tolstojanske povesti s snovjo iz \u017eivljenja preprostega ljudstva z neposredno izra\u017eenimi moralnimi nauki (Obsojen, Ti o\u010deta do praga, sin tebe \u010dez prag, Dva soseda, Blagor usmiljenim<\/em>\u2026). Svojo razli\u010dico mohorjanske literature ni razvil le\u00a0 v proznih poskusih, temve\u010d tudi v dramatiki. Tako je nastala pode\u017eelska razli\u010dica me\u0161\u010danske igre Svoji k svojim<\/em>, ki jo je objavil v Koledarju Dru\u017ebe sv. Mohorja (1891). Sem sodita \u0161e besedili, ki sta iz\u0161li v knji\u017eni zbirki Slovenske ve\u010dernice Dru\u017ebe sv. Mohorja. Igra Oreh<\/em><\/a>, podnaslovljena kot prizor iz \u017eivljenja na kmetih, je iz\u0161la v 45. zvezku (1991), kratko\u010dasnica v jednem dejanju Ne vdajmo se!<\/em> <\/a>pa v 53. zvezku (1901). Omenjene Vo\u0161njakove drame so s sodobno vsebino in kompleksno izrisanimi zna\u010daji nakazovale pribli\u017eevanje slovenske dramske literature modernim evropskim literarnim tokovom, pribli\u017eevanje, ki ga je v celoti realiziral \u0161ele Ivan Cankar.<\/p>\n <\/p>\n IZ KNJI\u017dNICE SLOVENSKEGA GLEDALI\u0160KEGA IN\u0160TITUTA: VO\u0160NJAKOVA DELA V KNJI\u017dNIH IZDAJAH IN IZBOR GRADIVA O AVTORJU<\/strong><\/p>\n
\nTretji sklop Vo\u0161njakovih dramskih del in njegov literarni vrhunec predstavljata igri Lepa Vida<\/em> (knji\u017ena izdaja in uprizoritev 1893) in Doktor Dragan<\/em> (1894), ki zaradi vsebinske problemati\u010dnosti v \u010dasu nastanka ni bila uprizorjena. V primerjavi z zgodnej\u0161imi besedili gre za vsebinsko in oblikovno kompleksni deli, za kateri so zna\u010dilni sodobnej\u0161i toni in motivi, \u010deprav ostajata ujeti v melodramsko sentimentalnost in lepore\u010dnost.
\nV tem \u010dasu so na oder postavili \u0161e Premogarja<\/em> (1994), po mnenju literarne zgodovine manj posre\u010deno in dovr\u0161eno delo, ki prikazuje stavko v premogovniku.<\/p>\n