Slovensko stalno gledali\u0161\u010de v Trstu je eno od slovenskih poklicnih gledali\u0161\u010d. Ne glede na uresni\u010dljivost ideje Josipa Vidmarja o enotnem slovenskem kulturnem prostoru bi morali Slovenci to gledali\u0161\u010de razumeti kot prav poseben dar, ki nam omogo\u010da, da svojo gledali\u0161ko omiko gojimo tudi v tuji dr\u017eavi, in sicer ne glede na delitev na ve\u010dino in manj\u0161ino.<\/p>\n
<\/p>\n
Zgodovina ka\u017ee, da so se v Trstu dogajale zelo pomembne stvari za razvoj in rast slovenskega gledali\u0161\u010da. Leta 1902 je bilo v Trstu ustanovljeno Dramati\u010dno dru\u0161tvo. \u017de \u010dez nekaj let, 1905, je slovensko gledali\u0161ko \u017eivljenje dobilo svoj prostor v Narodnem domu, ki pa so ga fa\u0161isti leta 1920 po\u017egali. Toda \u017eivljenje na odru, ki je svet, se je po kon\u010dani drugi svetovni vojni v Trstu nadaljevalo. Prva premiera v osvobojenem Trstu je bila 2. decembra 1945. Dve desetletji pozneje pa je bil po na\u010drtu arhitekta Eda Mihevca zgrajen Kulturni dom v Petronijevi ulici (1964), kjer se je za\u010delo odvijati intenzivno slovensko gledali\u0161ko \u017eivljenje – pri tem se lahko mirno ognemo izrazu ‘gledali\u0161ko \u017eivljenje tr\u017ea\u0161kih Slovencev’, saj so kmalu delovali na odru Kulturnega doma skoraj vsi najpomembnej\u0161i slovenski gledali\u0161ki ustvarjalci. Zdelo se je, da je Trst postal \u00bbplju\u010da\u00ab – vsaj gledali\u0161ke – Slovenije, kot je zapisal Ivan Cankar. Navsezadnje je tudi italijanska dr\u017eava leta 1977 podelila gledali\u0161\u010du status stalnega gledali\u0161\u010da, kar je bilo vsaj formalno priznanje na\u0161i gledali\u0161ki ustvarjalnosti na Tr\u017ea\u0161kem.<\/p>\n
<\/p>\n
Slovenski gledali\u0161ki muzej je skupaj z Dru\u0161tvom gledali\u0161kih kritikov in teatrologov Slovenije maja 2010 organiziral strokovni posvet na temo Slovenskega stalnega gledali\u0161\u010da. Na\u0161o pobudo je finan\u010dno podprl tudi Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, saj je ocenil, da je pravi trenutek za odprto in poglobljeno razpravo.<\/p>\n
<\/p>\n
Pri\u010dujo\u010da knji\u017eica posku\u0161a orisati nekatere vzroke in posledice slovenskega gledali\u0161kega ustvarjanja v Slovenskem stalnem gledali\u0161\u010du v Trstu. Ne glede na to, da je Slovenija danes \u010dlanica Evropske unije (s \u010dimer se je spremenil tudi polo\u017eaj na\u0161e manj\u0161ine v Italiji), deluje SSG Trst v zelo specifi\u010dnem nacionalnem, dru\u017ebenem in kulturnem ozra\u010dju.<\/p>\n
<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovensko stalno gledali\u0161\u010de v Trstu je eno od slovenskih poklicnih gledali\u0161\u010d. Ne glede na uresni\u010dljivost ideje Josipa Vidmarja o enotnem slovenskem kulturnem prostoru bi morali Slovenci to gledali\u0161\u010de razumeti kot prav poseben dar, ki nam omogo\u010da, da svojo gledali\u0161ko omiko gojimo tudi v tuji dr\u017eavi, in sicer ne glede na delitev na ve\u010dino in manj\u0161ino. …<\/p>","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"template":"","categories":[7],"tags":[],"avtor":[],"izpostavljamo":[],"letnik":[],"naslov":[],"prevajalec":[],"zbirka":[],"class_list":["post-368","publikacija","type-publikacija","status-publish","hentry","category-publikacije"],"acf":[],"yoast_head":"\n