{"id":339,"date":"1896-12-18T17:47:33","date_gmt":"1896-12-18T16:47:33","guid":{"rendered":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacija\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\/"},"modified":"2025-08-01T20:39:19","modified_gmt":"2025-08-01T18:39:19","slug":"luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek","status":"publish","type":"publikacija","link":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/publikacije\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\/","title":{"rendered":"The Mountain Nightingale (1896)"},"content":{"rendered":"<p>LIBRETO: Gorenjski slav\u010dek, liri\u010dna opereta v dveh dejanjih<br \/>\n9 pevcev(3\u017e 6m), sel in zbor kme\u010dkih deklet ter kmetov<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"vir\"><\/a><strong>SOURCE<\/strong><\/p>\n<p>60. zvezek knji\u017ene zbirke <em>Slovenian Italy<\/em> (\u0161t. 60c, 1896) Kot avtorja libreta sta &#8211; tako kot ob vseh uprizoritvah opere &#8211; navedena Luiza Pesjak in Emanuel Z\u00fcngl.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"uprizarjanje\"><\/a><strong>UPRIZARJANJE<\/strong><\/p>\n<p>Praizvedba opere je bila 30. oktobra 1896 na novem odru ljubljanskega gledali\u0161\u010da:<\/p>\n<div id='gallery-1' class='gallery galleryid-339 gallery-columns-1 gallery-size-thumbnail'><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Gorenjski-slavcek-1896-letak.jpg'><img decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Gorenjski-slavcek-1896-letak-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"Gorenjski slav\u010dek: letak (1896)\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure>\n\t\t<\/div>\n\n<p>\u017de ve\u010d kot sto let je <em>Gorenje nightingale<\/em> del \u017eeleznega repertoarja obeh slovenskih opernih hi\u0161. V Ljubljani so bile nove postavitve leta 1922, 1929, 1937, 1939, 1944, 1953, 1967, 1996 in zadnja 2013. Opero so pogosto uprizarjali tudi v Mariboru (1925, 1934, 1946, 1967, 1979 in 1986).<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Gorenjski-slavcek-1872-gl.-listi-SNG-Maribor.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\"><button class=\"btn btn-danger btn-lg\" type=\"button\"><small>Poglej gledali\u0161ke liste SNG Maribor<\/small><\/button><\/a><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Gorenjski-slavcek-1872-gl.-listi-SNG-Ljubljana.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\"><button class=\"btn btn-danger btn-lg\" type=\"button\"><small>Poglej gledali\u0161ke liste SNG Ljubljana<\/small><\/button><\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"druge\"><\/a><strong>DRUGE KNJI\u017dNE IZDAJE<\/strong><\/p>\n<p align=\"justify\">Kot opereta je delo iz\u0161lo v 19. zvezku knji\u017ene zbirke <em>Slovenian Italy<\/em> (1872). Na naslovnici podnaslovu sledi podatek o nagradi na nate\u010daju Dramati\u010dnega dru\u0161tva (<em>od sl. De\u017eelnega odbora kranjskega po\u010de\u0161\u010dena s prvim de\u017eelnim darilom<\/em>).<\/p>\n<div id='gallery-2' class='gallery galleryid-339 gallery-columns-1 gallery-size-thumbnail'><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Gorenjski-slavcek-1896-naslovnica-prve-izdaje-1872-1.jpg'><img decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Gorenjski-slavcek-1896-naslovnica-prve-izdaje-1872-1-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"Gorenjski slav\u010dek (1896): naslovnica prve izdaje (1872)\" aria-describedby=\"gallery-2-1492\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-2-1492'>\n\t\t\t\tGorenjski slav\u010dek (1896): naslovnica prve izdaje (1872)\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure>\n\t\t<\/div>\n\n<p><a href=\"http:\/\/www.dlib.si\/details\/URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3\/?query=%27keywords%3dPesjak%2c+Luiza%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=knjige\" target=\"_blank\" rel=\"noopener noreferrer\">Besedilo je<\/a> iz\u0161lo tudi leta 1922 kot 4. zvezek <em>Zbirke opernih in operetnih tekstov.<\/em> V tej izdaji je dogajanje razdeljeno na tri dejanja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"izdaje\"><\/a><strong>KNJI\u017dNE IZDAJE DRAMATI\u010cNEGA DRU\u0160TVA<\/strong><\/p>\n<p>Eden izmed ciljev, ki smo si jih v Slovenskem gledali\u0161kem in\u0161titutu zadali ob stopetdeseti obletnici ustanovitve Dramati\u010dnega dru\u0161tva (2017), je spletni dostop do vseh ohranjenih izvirnih slovenskih dramskih besedil, ki so bila uprizorjena v obdobju 1867\u20131892 oziroma natisnjena v zbirki <em>Slovenian Italy<\/em>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"luiza\"><\/a><strong>LUIZA PESJAK<\/strong><\/p>\n<p>Poet and writer <a href=\"https:\/\/sl.wikisource.org\/wiki\/Starej%C5%A1e_pesnice_in_pisateljice#Lujiza_Pesjakova\" target=\"_blank\" rel=\"noopener noreferrer\">Luiza Pesjak<\/a> se je rodila leta 1828 kot Aloisia Crobath. Njen o\u010de, Bla\u017e Crobath, starej\u0161i \u0161tudijski kolega in delodajalec Franceta Pre\u0161erna, je prijateljeval z najpomembnej\u0161imi slovenskimi razumniki: Aloisia je \u017ee kot otrok spoznala vse vidnej\u0161e intelektualce, politike in umetnike svojega \u010dasa iz Ljubljane in od drugod (v Crobathovem stanovanju je nekaj \u010dasa \u017eivel pesnik in politi\u010dni izgnanec, Poljak Emil Korytko). V otro\u0161tvu in v dobi odra\u0161\u010danja sta jo odlikovali nadpovpre\u010dna bistrost, izobra\u017eenost in uglajenost. Vsi njeni pesni\u0161ki in prozni poskusi so bili nem\u0161ki, saj vse do \u0161estdesetih let, do dobe narodnega preporoda, sloven\u0161\u010dine \u0161e ni obvladala. V nasprotju z mnogimi slovenskimi ustvarjalci, ki so za\u010deli pisati v nem\u0161\u010dini in so pozneje pre\u0161li na sloven\u0161\u010dino, njen \u00bbmaterni jezik\u00ab ni bila sloven\u0161\u010dina. Njena mati je bila Poljakinja in logi\u010dna izbira jezika v me\u0161anem, \u010deprav slovanskem zakonu, je bila nem\u0161\u010dina. V njenem krogu so poleg nem\u0161\u010dine ve\u010dinoma zelo dobro obvladali \u0161e franco\u0161\u010dino, u\u010dili pa so se tudi drugih jezikov. Luiza kot \u017eenska ni mogla obiskovati klasi\u010dne gimnazije, a se je kljub temu temeljito izobrazila. Poleg kurikuluma \u017eenskih vzgojnih zavodov je nekaj let predelovala bratovo gimnazijsko u\u010dno snov, na voljo so ji bile tudi \u0161tevilne in\u0161trukcije: med njenimi doma\u010dimi u\u010ditelji je bil tudi France Pre\u0161eren.<\/p>\n<p>At twenty, she unexpectedly lost her father, got married and devoted herself to her family. During this time, her literary creation faded into the background. However, more than ten years later, with the help of a local teacher who taught her five daughters, she improved her Slovenian to the point where she was able to actively participate in Slovenian cultural life. At the time of his first Slovenian publication of the song <em>Which I love<\/em> (1864 v Bleiweisovih <em>News<\/em>) je za\u010dela aktivno sodelovati z ljubljansko \u010ditalnico. Pri njenem delu so jo vzpodbujali najvidnej\u0161i slovenski ustvarjalci \u0161estdesetih in sedemdesetih let. Fran Levstik, ki je popravljal njene slovenske literarne poskuse, je bil zelo kriti\u010den do njenih prevodov Pre\u0161erna v nem\u0161\u010dino, vneto pa jo je nagovarjal k pisanju spominov o ustvarjalcih in kulturnikih, ki jih je spoznala \u017ee kot otrok. Zelo aktivna je bila tudi kot sodelavka Stritarjevega <em>Bells<\/em>. Tudi Stritar je kot urednik popravljal njena slovenska besedila. Zanimivo je, da sta si dopisovala v franco\u0161\u010dini. Kljub vsem opisanim literarnim dejavnostim je bila Luiza Pesjak prete\u017eno otro\u0161ka in mladinska pisateljica. Pesmi in povesti za otroke je objavljala predvsem v \u010dasopisu <em>Kindergarten<\/em> in sicer od za\u010detka izhajanja revije pa vse do svojega dokon\u010dnega umika iz javnega in literarnega \u017eivljenja (od 1871 do 1893). Isto\u010dasno je besedila objavljala tudi v nem\u0161kih mladinskih in dru\u017einskih revijah. Ves \u010das je namre\u010d pisala tako v sloven\u0161\u010dini kot tudi v nem\u0161\u010dini. Velik del njenega opusa je dvojezi\u010den, saj je tudi prozna dela za odrasle objavljala vzporedno v slovenskem in nem\u0161kem jeziku.<\/p>\n<p>In the last period of her work, she wrote a lot for <em>The Ljubljana Bell<\/em>, where she was invited by editor Fran Levec. Among other texts, she published memoirs <em>From my childhood<\/em> (1886). The text consists of three chapters (meetings with France Pre\u0161ern, Emil Korytko and Stanko Vraz), and it ends with a poem dedicated to all three role models.<\/p>\n<p>Her most extensive text is a novel <em>Beata&#039;s diary<\/em>, which was published in 1887.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"ustvarjanje\"><\/a><strong>CREATION FOR THE THEATER AND COLLABORATION WITH THE DRAMATIC SOCIETY<\/strong><\/p>\n<p>Even before the founding of the Dramatic Society, Luiza Pesjak adapted two short dramatic texts for the Ljubljana reading room. Both merry-go-rounds, <em>Svitoslav zaj\u010dek<\/em> and <em>Poison<\/em>, were published in 1865.<\/p>\n<p>She wrote the text for the reader&#039;s needs <em>Slovenia Guide<\/em> (1866) and a shorter dramatic text <em>In Koprivnik<\/em>, ki je iz\u0161el v <em>Letopisu Narodne \u010ditalnice v Ljubljani<\/em> (1872, s podnaslovom: &#8220;dramati\u010den prizor, predstavljan v slovesni besed\u00ed \u010ditalnice ljubljanske Vodniku na spomi\u0144 4. dn\u00e9 sve\u010dana 1872&#8221;). Priredbi in izvirni deli so objavljeni v <em>Digitalni knji\u017enici Slovenije.<\/em><\/p>\n<p>In the collection <em>Slovenian Italy<\/em> je objavila prevoda veseloigre <em>A party girl<\/em> (1870, vol. 14) and one-act plays <em>My late one<\/em> (1873, vol. 23).<\/p>\n<div id='gallery-3' class='gallery galleryid-339 gallery-columns-5 gallery-size-thumbnail'><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/1872\/12\/Gorenjski-slavcek-1872-prevodi-veseloiger-1-802x1030-1.jpg'><img decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/1872\/12\/Gorenjski-slavcek-1872-prevodi-veseloiger-1-802x1030-1-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"\" aria-describedby=\"gallery-3-16675\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-3-16675'>\n\t\t\t\tGorenjski slavcek (1872): prevodi veseloiger\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/1872\/12\/Gorenjski-slavcek-1872-prevodi-veseloiger-2-802x1030-1.jpg'><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/1872\/12\/Gorenjski-slavcek-1872-prevodi-veseloiger-2-802x1030-1-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"\" aria-describedby=\"gallery-3-16676\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-3-16676'>\n\t\t\t\tGorenjski slavcek (1872): prevodi veseloiger\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/1872\/12\/Gorenjski-slavcek-1872-prevodi-veseloiger-3-788x1030-1.jpg'><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/1872\/12\/Gorenjski-slavcek-1872-prevodi-veseloiger-3-788x1030-1-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"\" aria-describedby=\"gallery-3-16677\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-3-16677'>\n\t\t\t\tGorenjski slavcek (1872): prevodi veseloiger\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/1872\/12\/Gorenjski-slavcek-1872-prevodi-veseloiger-4-872x1030-1.jpg'><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/1872\/12\/Gorenjski-slavcek-1872-prevodi-veseloiger-4-872x1030-1-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"\" aria-describedby=\"gallery-3-16678\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-3-16678'>\n\t\t\t\tGorenjski slavcek (1872): prevodi veseloiger\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/1872\/12\/Gorenjski-slavcek-1872-prevodi-veseloiger-5-762x1030-1.jpg'><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/1872\/12\/Gorenjski-slavcek-1872-prevodi-veseloiger-5-762x1030-1-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"\" aria-describedby=\"gallery-3-16679\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-3-16679'>\n\t\t\t\tGorenjski slavcek (1872): prevodi veseloiger\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure>\n\t\t<\/div>\n\n<p>The highlight of the author&#039;s work for the theater was the premiere and printing of the libretto <em>Gorenje nightingale<\/em> (1872).<\/p>\n<div id='gallery-4' class='gallery galleryid-339 gallery-columns-1 gallery-size-thumbnail'><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/1872\/12\/Gorenjski-slavcek-1896-naslovnica-prve-izdaje-1872-805x1030-1.jpg'><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/1872\/12\/Gorenjski-slavcek-1896-naslovnica-prve-izdaje-1872-805x1030-1-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"\" aria-describedby=\"gallery-4-16680\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-4-16680'>\n\t\t\t\tGorenjski slavcek: naslovnica prve izdaje (1872)\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure>\n\t\t<\/div>\n\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"besedila\"><\/a><strong>AVTORI\u010cINA BESEDILA, KI VSEBUJEJO ELEMENTE GORENJSKEGA SLAV\u010cKA<\/strong><\/p>\n<p>Luiza Pesjak je \u017ee v zgodnjih literarnih delih \u2013 tako v poeziji kot npr. v prologih za \u010ditalni\u0161ke prireditve (<em>Slovenia Guide<\/em>, 1866-1872) in prvih dramskih poskusih \u2013 upodabljala motive ljubezni do matere, do domovine in narave ter pozivala k spravi in narodni slogi.<\/p>\n<p>Okoli leta 1866 je \u017eelela napisati libreto s tematiko <em>Krsta pri Savici<\/em>, vendar se je vsaj iz dveh razlogov odlo\u010dila za zgodbo <em>Gorenjski slav\u010dek<\/em>. <em>Baptism near Savica<\/em> je kot besedilo \u010ditalni\u0161kega prologa uporabil \u017ee Fran Levstik, razpis Kranjskega de\u017eelnega odbora za izvirno opereto in na\u010drti skladatelja Antona Foersterja pa so \u0161li v povsem drugo smer: \u017ee <em>Gorenje nightingale<\/em> ni ravno vzor\u010den primer lahkotne in komi\u010dne operete, <em>Baptism near Savica<\/em> pa je za operetni \u017eanr \u0161e manj primerna snov.<\/p>\n<p>V zgodbi <em>O\u010detova ljubezen<\/em> (<em>Novice<\/em>, 1964) popisuje lepoto Bleda in njegove okolice, ki je pozneje postala tudi prizori\u0161\u010de <em>Gorenjski slav\u010dek<\/em>. Okolje dogajanja v opereti je pogosto opisano tudi v avtori\u010dini poeziji (pesem z naslovom <em>Bled<\/em>). Poleg idealiziranja kme\u010dkega \u017eivljenja je <em>O\u010detovi ljubezni<\/em> and <em>Gorenjskem slav\u010dku<\/em> skupno opisovanje ljube\u010dih star\u0161ev, ki se niso sposobni lo\u010diti od svojega otroka.<\/p>\n<p align=\"justify\">Tudi v povesti <em>Dragotin<\/em> (<em>Slovenski glasnik<\/em>, 1864) na opereto spominjajo slavospevi naravi in doma\u010di vasi, ki jo glavni junak zapusti in gre v uk na Tirolsko. V tujini od domoto\u017eja zboli in se za vedno vrne domov: dedi\u0161\u010dini na tujem se odpove, ker ne more zapustiti bete\u017ene matere in ljubljene domovine.<\/p>\n<p>V dramatiziranem prizoru <em>In Koprivnik<\/em> poleg najve\u010djega gorenjskega jezera najdemo ve\u010d zna\u010dilnosti, ki se v <em>Gorenjskem slav\u010dku<\/em> ponovijo oziroma se razvijejo v kompleksnej\u0161i motiv. Domoljuba Valentin Vodnik in \u017diga Cojz sta za\u0161\u010ditnika in dobrotnika deklice Majde, ki ima poleg vseh drugih hvalevrednih lastnosti tudi \u010dudovit glas. Vodnik Majdo re\u0161i pred nasilne\u017eem in zlo\u010dincem, ki jo ho\u010de z la\u017ejo oropati njenega skromnega doma,\u00a0 Cojz pa je mladenko spoznal \u017ee pred tem dogodkom: sli\u0161al jo je peti na koru v cerkvici ob Bohinjskem jezeru. Na plesu po ma\u0161i se je zanjo zagrel mladi Janko, Cojzov lovec. Pokroviteljski delodajalec bo zaljubljencema pomagal dose\u010di ekonomsko samostojnost, Vodnik pa ju bo poro\u010dil na Koprivniku.<\/p>\n<p>Pisateljica, ki je bila sama glasbeno izobra\u017eena, je bila osebno povezana s profesionalnim pevskim svetom: \u017ee njena svakinja je bila pevka in za\u00a0 pevsko pot se je odlo\u010dila tudi njena h\u010derka Helena. Pela je v mnogih evropskih opernih hi\u0161ah, v letu praizvedbe <em>Gorenjskega<\/em> <em>slav\u010dka<\/em> pa je nastopala v Dresdnu. Luiza Pesjak, ki je h\u010derko spremljala tudi na tej pevski poti, je popisala njen prvi operni nastop v spisu <em>V Dra\u017edanih<\/em> (<em>Zvon<\/em> 1877).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"literatura\"><\/a><strong>LITERATURE ABOUT THE AUTHOR<\/strong><\/p>\n<p>In different periods, the literary work of Luiza Pesjak received more or less attention, but thanks to new and new settings <em>Gorenjski slav\u010dek<\/em> nikoli ni povsem utonila v pozabo. Nekaj literature smo zbrali tudi v <a href=\"http:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/1871\/12\/Gorenjski-slavcek-1872-knjige-o-Luizi-Pesjak.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noopener noreferrer\">our library<\/a>.<\/p>\n<p>More recent literature, records and analysis are available online:<\/p>\n<ul>\n<li><a href=\"https:\/\/books.google.si\/books?id=oFYdZ8JA5z4C&amp;pg=PA39&amp;lpg=PA39&amp;dq=%C4%8De+%C4%8Duti%C5%A1+val+navdiha&amp;source=bl&amp;ots=P9yl-2kYoz&amp;sig=riJnfV6eIO0jgKlZf9y1w88o4s4&amp;hl=sl&amp;sa=X&amp;ved=0ahUKEwiksL3x-pXPAhXCtxQKHYZsAC4Q6AEIHDAA#v=onepage&amp;q=%C4%8De%20%C4%8Duti%C5%A1%20val%20navdiha&amp;f=false\" target=\"_blank\" rel=\"noopener noreferrer\">The forgotten half<\/a>: portraits of women of the 19th and 20th centuries in Slovenia<\/li>\n<li><a href=\"http:\/\/lit.ijs.si\/luiza.html\" target=\"_blank\" rel=\"noopener noreferrer\">A little German, a little Slovenian<\/a><\/li>\n<li><a href=\"http:\/\/www.dlib.si\/details\/URN:NBN:SI:doc-HC3FVMXF\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener noreferrer\">Narrative texts by Slovenian women writers <\/a>-contemporary Zofka Kveder<\/li>\n<li><a href=\"http:\/\/www.rtvslo.si\/kultura\/razglednice-preteklosti\/lujiza-pesjakova-ucenka-velikega-mojstra-slovenske-poezije\/285526\" target=\"_blank\" rel=\"noopener noreferrer\">Lujiza Pesjakova<\/a> \u2013 student of the great master of Slovenian poetry<\/li>\n<li><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Anton Foerster<\/strong><\/p>\n<p>Anton Foerster (1837\u20131926) je bil slovenski skladatelj \u010de\u0161kega rodu.\u00a0 Deloval je kot dirigent, zborovodja, glasbeni pedagog, pianist in organist in sicer predvsem na podro\u010dju cerkvene glasbe.\u00a0 Ko se je v letu nastanka Dramati\u010dnega dru\u0161tva za vedno naselil v Ljubljani, se je kot glasbenik takoj vklju\u010dil v delovanje dru\u0161tva in Narodne \u010ditalnice. Operno glasbo je ustvarjal pod vplivom svojega mentorja in vzornika Bed\u0159icha Smetane, avtorja <em>Prodane neveste<\/em>, po kateri se je zgledoval tudi pri snovanju <em>Gorenjski slav\u010dek<\/em>.<\/p>\n<p><strong>Emanuel Franti\u0161ek Z\u00fcngl<\/strong><\/p>\n<p>\u010ce\u0161ki pisatelj in dramatik Emanuel Z\u00fcngl (Z\u00fcngel, 1840\u20131894) je za pra\u0161ko Narodno gledali\u0161\u010de napisal in priredil &#8211; oziroma prevedel &#8211; ve\u010d kot 130 dramskih besedil in libretov. Ko se je Anton Foerster odlo\u010dil, da bo iz operete <em>Gorenje nightingale<\/em> ustvaril opero, je sonarodnjaka poprosil za pomo\u010d pri raz\u0161iritvi in predelavi libreta Luize Pesjak. Z\u00fcngl je njegovi \u017eelji ugodil, praizvedbe opere pa ni do\u010dakal, saj je umrl dve leti prej. Njegovo delo je nadaljeval Engelbert Gangl, vendar si avtorstvo v prvi knji\u017eni izdaji delita le Pesjakova in Z\u00fcngl \u2013 enako velja tudi za podatke, ki jih navajajo ob uprizoritvah.<\/p>\n<p><strong>Engelbert Gangl<\/strong><\/p>\n<p>Pesnik, dramatik in mladinski pisatelj Engelbert Gangl (1873 \u2013 1950) je deloval kot pedagog, politik, urednik in gledali\u0161ki kritik. Glede na zgoraj opisane biografske okoli\u0161\u010dine (tako glede zadnjih let Luize Pesjak kot Emanuela Z\u00fcngla) in glede na dejstvo, da je opravil zadnjo redakcijo <em>Gorenjski slav\u010dek<\/em>, mu lahko pripi\u0161emo soavtorstvo libreta.<\/p>\n<p>Njegova najpomembnej\u0161a dramska dela, <em>Sin <\/em>(1898\/99), <em>Sad greha<\/em> (1901) in <em>Sfinga<\/em> (1922), so naturalisti\u010dne igre s tematiko iz me\u0161\u010danskega sveta. V trilogiji <em>Dolina solz<\/em> (<em>Dva svetova, Dedi\u0161\u010dina, Trpini<\/em>, 1920) se je lotil prikazovanja ni\u017ejega socialnega sloja in dramatiziral materialno ter moralno siroma\u0161tvo delavskega oziroma kova\u0161kega okolja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"opera\"><\/a><strong>IZ OPERETE V OPERO<\/strong><\/p>\n<p>Operni libreto je seveda obse\u017enej\u0161i: zgodba je deloma spremenjena oziroma raz\u0161irjena. Arije so avtorji v glavnem obdr\u017eali. Ponekod so deloma spremenili besedilo ali osebo, ki jo poje, zamenjali z drugo, predvsem pa so arije preme\u0161ali oziroma jim spremenili vrstni red.<\/p>\n<p>Tako je uvodna arija iz drugega dela operete (<em>Gorenjci ljudje smo veseli<\/em>\u2026) prestavljena na za\u010detek opere, zborovska arija <em>Ave Marija<\/em> pa je preseljena iz \u010detrtega prizora drugega dejanja na konec opere. Poleg tega je <em>Ave Marija<\/em> v operi pome\u0161ana s finalno napitnico, v opereti pa obe ariji izvajajo povsem lo\u010deno.<\/p>\n<p>Na samem za\u010detku operete se Franjo skriva pred ostalimi va\u0161\u010dani, ker si \u017eeli, da bi najprej sre\u010dal Minko. V operi je prvi duet njegov in Lovrov. Poleg Franjeve izpovedi o njegovi zaljubljenosti v Minko dobimo s pomo\u010djo dialoga med prijateljema \u0161e kup dodatnih informacij o Franjevi dru\u017eini in dogajanju med njegovo odsotnostjo, ki jih v opereti ni bilo. Tudi preizkus glasov va\u0161kih deklet je popolnoma nov prizor, \u0161e ve\u010dja inovacija pa je improvizirano sodi\u0161\u010de v drugem dejanju. V opereti ni niti sledu o spletki proti Chansonettu in o izgonu neza\u017eelenega tujca, v operi pa je spu\u0161\u010dena Chansonettova kratka arija na koncu 3. prizpra prvega dejanja, ki jo z \u017eeno Ninon odpojeta v franco\u0161\u010dini. Zdravljico na koncu opere poje Franjo in ne Lovro, ki mu ta \u010dast pripade v opereti. Napitnica je v operetni verziji predvsem poklon domovini, doma\u010dim mladenkam in naravnim lepotam, v operi pa ima funkcijo sprave z grdo raz\u017ealjenim tujcem, ki velikodu\u0161no sprejme opravi\u010dilo krvolo\u010dnih in zahrbtnih domorodcev. Druga\u010de kot operi so v opereti vsi, ki stopijo na oder, dobronamerni, plemeniti in prijazni. Opereti manjkajo trenja oziroma konflikt, kar operni libreto deloma popravi.<\/p>\n<p>Proti koncu opere se na prizori\u0161\u010du pojavi sel, ki v opereti sploh ne nastopa. Franju prinese novico, da je dobil slu\u017ebo. Z\u00fcngl je tako bolj konkretno kot Pesjakova poskrbel za Minkin socialni preboj: kljub odpovedi pevski karieri ji za pre\u017eivetje ne bo treba ve\u010d vsak dan od zore do mraka garati na idili\u010dnih poljih in travnikih prelepe Gorenjske in pozimi prati perilo v \u010dudovitem Blejskem jezeru, \u010de to slu\u010dajno ne bo zamrznjeno. Novica ji obeta, da se bo poro\u010dila vsaj z uslu\u017ebencem oziroma uradnikom.<\/p>\n<p>Arhai\u010dno sloven\u0161\u010dino operete, nenavadne besede, besedne zveze in \u0161e bolj nenavadne zapise nekaterih besed v operi nadomesti manj okoren, sodobnej\u0161i jezik in njegov zapis. Po drugi strani pa je opera Gorenjski slav\u010dek kot peto besedilo ves \u010das zavezana recimo temu precej umetelnim verzom in zaradi tega izgubi tudi nekaj tiste neposrednosti, ki jo je v opereti omogo\u010dalo posredovanje dramskega besedila v nevezani besedi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"vsebina\"><\/a><strong>CONTENT<\/strong><\/p>\n<p>Po uvodni zborovski ariji <em>Gorenjci ljudje smo veseli<\/em> se na va\u0161kem trgu snideta stara prijatelja, Lovro in Franjo, ki se je po dolgem \u010dasu vrnil iz tujine. Franjo v pogovoru s prijateljem spra\u0161uje predvsem po Minki: po Lovrovem odhodu se dekle, ki jo ljubi, nenadoma pojavi pred njim. Ko si zaupata medsebojna \u010dustva, Minka zbe\u017ei domov, Franju pa se na odru pridru\u017eita monsieur Chansonette in njegova \u017eena Ninon. Chansonette je glasbenik, ki je iz Nice pripotoval na oddih na Bled. Nemudoma ho\u010de najti dekle, ki je ravnokar tako lepo prepevalo. Pred gostilno priredi pevski preizkus va\u0161kih mladenk. Nobena ni prava in ko kon\u010dno spozna Minko, jo \u00a0povabi s seboj v \u0161irni svet, kjer bo lahko iz\u0161olala svoj glas in se posvetila glasbeni karieri. V naslednjem prizoru nastopi njena obupana mati Majda, ki ji bodo zaradi dolga upniki prodali ko\u010do. Chansonette Majdi velikodu\u0161no ponudi potrebno vsoto v zameno za njeno privolitev, da z \u017eeno odpeljeta Minko v tujino. Majda se upira, vendar jo Minka pregovori in sprejme ponudbo. Tedaj se dru\u0161\u010dini pridru\u017ei \u0161e Franjo in z Majdo skupaj prepevata o svojih mukah, ki jima jih povzro\u010dajo misli na Minkin odhod. Hrupno dogajanje pritegne pozornost oskrbnika \u0160truklja in njegovega tajnika Rajdlja, groteskni par nizkoraslega po\u017eeruha in ko\u0161\u010denega dolgina, ki naj bi s svojim stasom in vedenjem zbujala veselje in smeh.<\/p>\n<p>Tudi dogajanje drugega dejanja uvede me\u0161ani zbor, tokrat z ven\u010dkom narodnih. Veselo razpolo\u017eenje se na koncu prevesi v ples. Medtem, ko se Majda in Franjo obupano poslavljata od Minke, se Lovro, \u0160trukelj in Rajgelj odlo\u010dijo, da bodo tujca spodili iz vasi. Organizirajo va\u0161ko naglo sodi\u0161\u010de, ki Chansonetta, ki naj bi jim zvija\u010dno posku\u0161al speljati Minko, obsodijo na izgon iz vasi in globo, ki je enaka kot Majdin dolg. Minkino, Majdino in Franjevo sre\u010do ob nenadnem preobratu kali zavest o krivici, ki se je zgodila velikodu\u0161nemu Francozu. Franjo predlaga spravo in naro\u010di vino, s katerim nazdravijo u\u017ealjenemu gostu. Chansonette ni zamerljiv in se prijazno poslavlja od kr\u010dmarja in va\u0161\u010danov. Po prvi in drugi kitici Franjeve <em>zdravljice<\/em> -in po prvih dveh izpitih kozarcih- se zarotniki tujcema opravi\u010dijo. Ko Chansonette zasli\u0161i Minkino pesem, s katero izrazi zaskrbljenost zaradi njegove jeze, Minki brezpogojno podari denar, ki ga potrebuje za popla\u010dilo materinih dolgov. Minka je presre\u010dna. Za \u0161e ve\u010djo mero sre\u010de, ki je povezana s socialno varnostjo bodo\u010dih zakoncev, poskrbi nova epizodna vloga: sel Franju izro\u010di pismo oziroma sporo\u010dilo, da je dobil slu\u017ebo. Ko se oglasi ve\u010derni zvon, vsi va\u0161\u010dani pokleknejo in zapojejo <em>Ave Marijo<\/em>. Na koncu se Francoza poslovita od zbranih va\u0161\u010danov, ki poslednji\u010d dvignejo \u010da\u0161e in jima hvale\u017eni nazdravijo.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Luiza Pesjak in Emanuel Z\u00fcngl<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":1486,"template":"","categories":[9],"tags":[23],"avtor":[293,294],"izpostavljamo":[],"letnik":[295],"naslov":[54],"prevajalec":[],"zbirka":[],"class_list":["post-339","publikacija","type-publikacija","status-publish","has-post-thumbnail","hentry","category-digitalna-knjiznica","tag-teatrologija-dramaturgija","avtor-pesjak-luiza","avtor-zungl-emanuel","letnik-295","naslov-gorenjski-slavcek-1896"],"acf":[],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v28.8 - https:\/\/yoast.com\/product\/yoast-seo-wordpress\/ -->\n<title>Luiza Pesjak (in Emanuel Z\u00fcngl): Gorenjski slav\u010dek (1896) - SLOGI<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Po uvodni zborovski ariji Gorenjci ljudje smo veseli se na va\u0161kem trgu snideta stara prijatelja, Lovro in Franjo, ki se je po dolgem \u010dasu vrnil iz tujine.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/www.slogi.si\/en\/publications\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Luiza Pesjak (in Emanuel Z\u00fcngl): Gorenjski slav\u010dek (1896) - SLOGI\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Po uvodni zborovski ariji Gorenjci ljudje smo veseli se na va\u0161kem trgu snideta stara prijatelja, Lovro in Franjo, ki se je po dolgem \u010dasu vrnil iz tujine.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/www.slogi.si\/en\/publications\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"SLOGI\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2025-08-01T18:39:19+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/gorenjski_slavcek_1896.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"788\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"1024\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Estimated reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"14 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\\\/\",\"name\":\"Luiza Pesjak (in Emanuel Z\u00fcngl): Gorenjski slav\u010dek (1896) - SLOGI\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/01\\\/gorenjski_slavcek_1896.jpg\",\"datePublished\":\"1896-12-18T16:47:33+00:00\",\"dateModified\":\"2025-08-01T18:39:19+00:00\",\"description\":\"Po uvodni zborovski ariji Gorenjci ljudje smo veseli se na va\u0161kem trgu snideta stara prijatelja, Lovro in Franjo, ki se je po dolgem \u010dasu vrnil iz tujine.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/01\\\/gorenjski_slavcek_1896.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/01\\\/gorenjski_slavcek_1896.jpg\",\"width\":788,\"height\":1024},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Gorenjski slav\u010dek (1896)\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/\",\"name\":\"SLOGI\",\"description\":\"Slovenski Gledali\u0161ki In\u0161titut\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/#organization\"},\"alternateName\":\"Slovenski Gledali\u0161ki In\u0161titut\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/#organization\",\"name\":\"SLOGI\",\"alternateName\":\"Slovenski Gledali\u0161ki In\u0161titut\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/01\\\/favicon.svg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/01\\\/favicon.svg\",\"width\":100,\"height\":100,\"caption\":\"SLOGI\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"}}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Luiza Pesjak (in Emanuel Z\u00fcngl): Gorenjski slav\u010dek (1896) - SLOGI","description":"Po uvodni zborovski ariji Gorenjci ljudje smo veseli se na va\u0161kem trgu snideta stara prijatelja, Lovro in Franjo, ki se je po dolgem \u010dasu vrnil iz tujine.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/publications\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Luiza Pesjak (in Emanuel Z\u00fcngl): Gorenjski slav\u010dek (1896) - SLOGI","og_description":"Po uvodni zborovski ariji Gorenjci ljudje smo veseli se na va\u0161kem trgu snideta stara prijatelja, Lovro in Franjo, ki se je po dolgem \u010dasu vrnil iz tujine.","og_url":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/publications\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\/","og_site_name":"SLOGI","article_modified_time":"2025-08-01T18:39:19+00:00","og_image":[{"width":788,"height":1024,"url":"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/gorenjski_slavcek_1896.jpg","type":"image\/jpeg"}],"twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Estimated reading time":"14 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\/","url":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\/","name":"Luiza Pesjak (in Emanuel Z\u00fcngl): Gorenjski slav\u010dek (1896) - SLOGI","isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.slogi.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/gorenjski_slavcek_1896.jpg","datePublished":"1896-12-18T16:47:33+00:00","dateModified":"2025-08-01T18:39:19+00:00","description":"Po uvodni zborovski ariji Gorenjci ljudje smo veseli se na va\u0161kem trgu snideta stara prijatelja, Lovro in Franjo, ki se je po dolgem \u010dasu vrnil iz tujine.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\/#primaryimage","url":"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/gorenjski_slavcek_1896.jpg","contentUrl":"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/gorenjski_slavcek_1896.jpg","width":788,"height":1024},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/luiza-pesjak-in-emanuel-zungl-gorenjski-slavcek\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/www.slogi.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Gorenjski slav\u010dek (1896)"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/www.slogi.si\/#website","url":"https:\/\/www.slogi.si\/","name":"SLOGI","description":"Slovenian Theatre Institute","publisher":{"@id":"https:\/\/www.slogi.si\/#organization"},"alternateName":"Slovenski Gledali\u0161ki In\u0161titut","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/www.slogi.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/www.slogi.si\/#organization","name":"SLOGI","alternateName":"Slovenski Gledali\u0161ki In\u0161titut","url":"https:\/\/www.slogi.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/www.slogi.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/favicon.svg","contentUrl":"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/favicon.svg","width":100,"height":100,"caption":"SLOGI"},"image":{"@id":"https:\/\/www.slogi.si\/#\/schema\/logo\/image\/"}}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/publikacija\/339","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/publikacija"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/publikacija"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1486"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=339"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=339"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=339"},{"taxonomy":"avtor","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/avtor?post=339"},{"taxonomy":"izpostavljamo","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/izpostavljamo?post=339"},{"taxonomy":"letnik","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/letnik?post=339"},{"taxonomy":"naslov","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/naslov?post=339"},{"taxonomy":"prevajalec","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/prevajalec?post=339"},{"taxonomy":"zbirka","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/zbirka?post=339"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}