{"id":336,"date":"1938-12-18T17:45:53","date_gmt":"1938-12-18T16:45:53","guid":{"rendered":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacija\/pavel-golia-dobrudza-1916\/"},"modified":"2025-08-02T21:21:35","modified_gmt":"2025-08-02T19:21:35","slug":"pavel-golia-dobrudza-1916","status":"publish","type":"publikacija","link":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/publikacije\/pavel-golia-dobrudza-1916\/","title":{"rendered":"Dobruja 1916 (1938)"},"content":{"rendered":"<p>Pavel Golia: Dobrud\u017ea 2016<\/p>\n<p>33 nastopajo\u010dih (6\u017e, 27m)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"vir\"><\/a><strong>SOURCE<\/strong><\/p>\n<p>Tipkopis iz arhiva ljubljanske Drame, 28&#215;22 cm, 63 str.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"uprizoritve\"><\/a><strong>STAGES<\/strong><\/p>\n<p>Besedilo je bilo prvi\u010d uprizorjeno v Narodnem gledali\u0161\u010du v Ljubljani 30. novembra 1938. Dramo je re\u017eiral Osip \u0160est, ki je za gledali\u0161ki list napisal \u010dlanek o tekstu.<\/p>\n<div id='gallery-1' class='gallery galleryid-336 gallery-columns-4 gallery-size-thumbnail'><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon landscape'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-letak-1.jpg'><img decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-letak-1-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"Dobrud\u017ea, letak (1916)\" aria-describedby=\"gallery-1-1432\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-1-1432'>\n\t\t\t\tDobrud\u017ea, letak (1916)\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Osip-Sest-Ob-premieri-1.jpg'><img decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Osip-Sest-Ob-premieri-1-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"Osip \u0160est: Ob premieri\" aria-describedby=\"gallery-1-1434\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-1-1434'>\n\t\t\t\tOsip \u0160est: Ob premieri\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Osip-Sest-Ob-premieri-2.jpg'><img decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Osip-Sest-Ob-premieri-2-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"Osip \u0160est: Ob premieri\" aria-describedby=\"gallery-1-1435\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-1-1435'>\n\t\t\t\tOsip \u0160est: Ob premieri\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Osip-Sest-Ob-premieri-3.jpg'><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Osip-Sest-Ob-premieri-3-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"Osip \u0160est: Ob premieri\" aria-describedby=\"gallery-1-1433\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-1-1433'>\n\t\t\t\tOsip \u0160est: Ob premieri\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure>\n\t\t<\/div>\n\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"avtor\"><\/a><strong>AUTHOR INFORMATION<\/strong><\/p>\n<p>Pesnik in dramatik Pavel Golia (1887-1959) se je iz\u0161olal za voja\u0161ki poklic. Deloval je kot \u010dasnik v avstro-ogrski vojski. Med prvo svetovno vojno je prestopil na srbsko oziroma rusko stran in bil v bojih ranjen. Leto 1918 je pre\u017eivel v Moskvi, kjer se je navdu\u0161eval nad tamkaj\u0161njim gledali\u0161kim ustvarjanjem. Po vrnitvi v domovino (1919) se je vse do upokojitve (1946) poklicno posve\u010dal gledali\u0161\u010du. Za\u010del je kot dramaturg in pozneje ravnatelj ljubljanske Drame, nadaljeval pa kot intendant osije\u0161kega gledali\u0161\u010da (1923-1925) in beograjske Drame (1925). Po vrnitvi iz Beograda je bil upravnik ljubljanskega Narodnega gledali\u0161\u010da.<\/p>\n<p>Pesmi je za\u010del objavljati tik pred prvo svetovno vojno. Leta 1921 je izdal <em>Ve\u010derno pesmarico<\/em> and <em>Pesmi o zlatolaskah.<\/em> Tudi s poznej\u0161imi zbirkami je nadaljeval tradicijo moderne in vztrajal pri klasi\u010dnih oblikah.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.slovenska-biografija.si\/oseba\/sbi206542\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener noreferrer\">Golia<\/a> se je uveljavil predvsem kot avtor iger za otroke in mladino (<em>Petr\u010dkove poslednje sanje<\/em>, <em>Triglavska bajka, Princeska in pastir\u010dek, Jur\u010dek, Srce igra\u010dk, Uboga An\u010dka<\/em> and <em>Snow White<\/em>). Med obema vojnama so bile uprizorjene tudi \u0161tiri drame za odraslo publiko (igra <em>Betlehemska legenda<\/em>, komedija <em>Kulturna prireditev v \u010crni mlaki<\/em> ter drami<em> Bratomor na Metavi<\/em> and <em>Dobrud\u017ea 1916<\/em>). V tem obdobju je ob\u010dasno prevajal dramska besedila in re\u017eiral, po upokojitvi pa je prevajal predvsem prozo in mladinska dela iz ru\u0161\u010dine. 1926 je bila uprizorjena njegova dramatizacija Jur\u010di\u010devega <em>The tenth brother<\/em>.<\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/www.tre.sik.si\/domoznanstvo\/pavel-golia.html\" target=\"_blank\" rel=\"noopener noreferrer\">Ve\u010d o avtorju.<\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"ozadje\"><\/a><strong>HISTORICAL BACKGROUND<\/strong><\/p>\n<p>Avtor je, kot je razvidno iz biografije, v drami prikazal svojo osebno \u017eivljenjsko izku\u0161njo: \u010dasnik Andrej Zakotnik je njegov alter ego, ki svojo \u010deto uspe\u0161no priklju\u010di proruskim voja\u0161kim silam.<\/p>\n<p>Dogajanje se zaklju\u010di v Dobrud\u017ei, pokrajini med Donavo in \u010crnim morjem, kjer je bilo eno izmed boji\u0161\u010d balkanske fronte med prvo svetovno vojno. Ju\u017eni del Dobrud\u017ee danes pripada Bolgariji, severni pa Romuniji.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.kamra.si\/digitalne-zbirke\/item\/pridruzitev-srbskemu-dobrovoljskemu-korpusu.html\">Ve\u010d o zgodovinskem ozadju.<\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"vojna\"><\/a><strong>PRVA SVETOVNA VOJNA IN SLOVENSKA DRAMATIKA<\/strong><\/p>\n<p>Prva svetovna vojna je usodno zaznamovala Slovence, slovensko ozemlje in desetletja, ki so ji sledila. Trpljenje in umiranje na frontah in v zaledju je prizadelo vse sloje in starostne skupine prebivalstva. \u017denske, otroci in mo\u017eje, ki niso bili vpoklicani, so se soo\u010dali z izgubo sinov, mo\u017e, bratov in o\u010detov. Iz leta v leto je bilo manj hrane: civilisti so bili sestradani in podhranjeni, nekateri pa so bili zaradi bli\u017eine fronte prisiljeni zapustiti domove. Ker so bili begunci najbolj izpostavljeni vsesplo\u0161nemu pomanjkanju, je bila v tej skupini civilnega prebivalstva stopnja smrtnosti zelo visoka. Nekateri so se lahko zatekli k sorodnikom ali prijateljem, najslab\u0161e pa se je godilo tistim, ki so jih naselili v begunskih tabori\u0161\u010dih.<\/p>\n<div id='gallery-2' class='gallery galleryid-336 gallery-columns-4 gallery-size-thumbnail'><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Velika-vojna-1.jpg'><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Velika-vojna-1-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"Velika vojna in Slovenci (2005)\" aria-describedby=\"gallery-2-1436\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-2-1436'>\n\t\t\t\tVelika vojna in Slovenci (2005)\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Velika-vojna-2.jpg'><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Velika-vojna-2-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"Velika vojna in Slovenci (2005)\" aria-describedby=\"gallery-2-1437\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-2-1437'>\n\t\t\t\tVelika vojna in Slovenci (2005)\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Velika-vojna-3.jpg'><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Velika-vojna-3-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"Velika vojna in Slovenci (2005)\" aria-describedby=\"gallery-2-1438\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-2-1438'>\n\t\t\t\tVelika vojna in Slovenci (2005)\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Velika-vojna-4.jpg'><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Velika-vojna-4-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"Velika vojna in Slovenci (2005)\" aria-describedby=\"gallery-2-1439\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-2-1439'>\n\t\t\t\tVelika vojna in Slovenci (2005)\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure>\n\t\t<\/div>\n\n<p>\u0160tiriletna vojna je s svojimi apokalipti\u010dnimi razse\u017enostmi mo\u010dno odmevala tudi v literarnih delih. Kot tematika se je pojavila v vseh literarnih zvrsteh: poleg pesmi (Alojz Gradnik, Oton \u017dupan\u010di\u010d, tudi Pavel Golia\u2026) in dram so s prvo svetovno vojno povezana nekatera najpomembnej\u0161a slovenska prozna dela (Ivan Cankar: <em>Podobe iz sanj<\/em>, Pre\u017eihov Voranc: <em>Doberdob<\/em> in druga).<\/p>\n<p>Dogajanje na frontah in med civilisti, medvojne tragedije in povojne travme, neskon\u010dno trpljenje in protivojna sporo\u010dila: vse to je prisotno tudi v dramskih delih. Ve\u010dina slovenskih dramatikov, ki je v svojih tekstih upodabljala strahote prve svetovne vojne, se je aktivno udele\u017eevala bojev (poleg Pavla Golie \u0161e France Bevk, Stanko Majcen, Angelo Cerkvenik, Fran Lipah, Ferdo Kozak\u2026).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"besedila\"><\/a><strong>DOBRUD\u017dA IN DRUGA DRAMSKA BESEDILA S TEMATIKO PRVE SVETOVNE VOJNE<\/strong><\/p>\n<p>Tematika prve svetovne vojne je v slovenski dramatiki -tako kot v \u0161ir\u0161em evropskem prostoru- mo\u010dno zaznamovana s pojavom nove literarne smeri, ekspresionizma. To velja predvsem za zgodnej\u0161a dela, napisana neposredno po koncu vojne oziroma v dvajsetih letih, Dobrud\u017ea pa sodi med drame v bolj tradicionalnem realisti\u010dnem slogu.<\/p>\n<p>V spodnjem seznamu so zbrani nekateri dramski teksti, ki upodabljajo snov prve svetovne vojne. Dramska besedila z medvojno in povojno tematiko so na\u0161teta kronolo\u0161ko. Letnica se nana\u0161a na revialno ali knji\u017eno izdajo. Izjemoma je upo\u0161tevana letnica praizvedbe:<\/p>\n<p><strong>Silvin Sardenko: <\/strong><em>Solza miru<\/em><strong> (1915)<\/strong><\/p>\n<p><strong>Ferdo Kozak: <\/strong><em>Dialog v zaledju<\/em><strong> (1917)<\/strong><\/p>\n<p><strong>Fran Lipah: <\/strong>Dopust<strong> (1917), <\/strong><em>Gospod poro\u010dnik<\/em><strong> (1929)<\/strong><\/p>\n<p><strong>Janez Evangelist Krek: <\/strong><em>With the army<\/em> or <em>Ko je vojna<\/em><strong> (1918)<\/strong><\/p>\n<p><strong>Andrej Pavlica: <\/strong><em>Dva prstana<\/em><strong> (1919)<\/strong><\/p>\n<p><strong>Stanko Majcen: <\/strong><em>Kasija<\/em><strong> (1919), <\/strong><em>Dedi\u010di nebe\u0161kega kraljestva<\/em><strong> (1920), <\/strong><em>Apokalipsa<\/em><strong> (1923)<\/strong><\/p>\n<p><strong>France Bevk<\/strong>:\u00a0 <em>V kaverni<\/em>\u00a0 or <em>In depth<\/em><strong> (1922)<\/strong><\/p>\n<p><strong>Alojz Kraigher<\/strong><em>: Na fronti sestre \u017dive<\/em><strong> (1929)<\/strong><\/p>\n<p><strong>Janez Jalen: <\/strong><em>Nevesta<\/em><strong> (1929), <\/strong><em>Bratje<\/em><strong> (1930)<\/strong><\/p>\n<p><strong>Makso \u0160nuderl: <\/strong><em>Pravljica o rajski ptici<\/em><strong> (1930)<\/strong><\/p>\n<p><strong>Angelo Cerkvenik: <\/strong><em>Kdo je kriv?<\/em><strong> (1934)<\/strong><\/p>\n<p><strong>Pavel Golia: <\/strong><em>Dobrud\u017ea 1916<\/em><strong> (1938)<\/strong><\/p>\n<p><strong>France Voga: <\/strong><em>Kar sem rekel, sem rekel<\/em><strong>, 1990 (<\/strong>knji\u017ena izdaja<strong> 2016)<\/strong><\/p>\n<p><strong>Marjan Bevk: <\/strong><a href=\"http:\/\/drustvo-soskafronta.si\/index.php?show=novica&amp;id=51\" target=\"_blank\" rel=\"noopener noreferrer\"><em>Pisma s fronte<\/em><\/a> \u2013 priredba<strong> (2001)<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Drame o prvi svetovni vojni v literarnih revijah (Slovan, Dom in svet, Ljubljanski zvon)<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Revije so med vojno redno izhajale in prina\u0161ale tudi literaturo, ki jo je zaznamovalo dogajanje na frontah. Prvi so se oglasili pesniki, kmalu pa so vpoklicani literati za\u010deli objavljati tudi kraj\u0161a dramska besedila, v katerih so prikazovali svoje vojne izku\u0161nje.<\/p>\n<div id='gallery-3' class='gallery galleryid-336 gallery-columns-2 gallery-size-thumbnail'><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobudza-Slovan-scaled.jpg'><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobudza-Slovan-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"\" aria-describedby=\"gallery-3-1426\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-3-1426'>\n\t\t\t\tMese\u010dnik Slovan (1917)\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobudza-Slovan-2.jpg'><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobudza-Slovan-2-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"\" aria-describedby=\"gallery-3-1440\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-3-1440'>\n\t\t\t\tMese\u010dnik Slovan (1917)\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure>\n\t\t<\/div>\n\n<p><a href=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Dom-in-svet.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\"><button class=\"btn btn-danger btn-lg\" type=\"button\"><small>Dom in svet<\/small><\/button><\/a><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Ljubljanski-zvon.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\"><button class=\"btn btn-danger btn-lg\" type=\"button\"><small>The Ljubljana Bell<\/small><\/button><\/a><\/p>\n<p>Besedila, objavljena v <em>The Ljubljana Bell<\/em> in reviji <em>Dom in svet<\/em>, so dostopna tudi v Digitalni knji\u017enici Slovenije.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Knji\u017ene izdaje dram, ki so iz\u0161le ob stoletnici prve svetovne vojne<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Ob obletnici za\u010detka vojne (2014) je urednica Marjeta \u017debovec izdala <a href=\"http:\/\/www.lepa-beseda.si\/prva_svetovna_vojna.php\" target=\"_blank\" rel=\"noopener noreferrer\">tri antologije literarnih del<\/a> na temo prve svetovne vojne (poezija, proza, dramska dela).<br \/>\nV knjigi z dramami je zbranih deset dramskih besedil. Najstarej\u0161e je nastalo takoj po za\u010detku vojne, najmlaj\u0161e pa ve\u010d kot desetletje po njej.<\/p>\n<div id='gallery-4' class='gallery galleryid-336 gallery-columns-3 gallery-size-thumbnail'><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Vojaki-druzine-begunci-1.jpg'><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Vojaki-druzine-begunci-1-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"Vojaki, dru\u017eine, begunci (2014)\" aria-describedby=\"gallery-4-1443\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-4-1443'>\n\t\t\t\tVojaki, dru\u017eine, begunci (2014)\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Vojaki-druzine-begunci-2.jpg'><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Vojaki-druzine-begunci-2-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"Vojaki, dru\u017eine, begunci (2014)\" aria-describedby=\"gallery-4-1444\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-4-1444'>\n\t\t\t\tVojaki, dru\u017eine, begunci (2014)\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Vojaki-druzine-begunci-3.jpg'><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Vojaki-druzine-begunci-3-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"Vojaki, dru\u017eine, begunci (2014)\" aria-describedby=\"gallery-4-1442\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-4-1442'>\n\t\t\t\tVojaki, dru\u017eine, begunci (2014)\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure>\n\t\t<\/div>\n\n<p>Dve besedili je v publikaciji <em>Ko je vojna<\/em> (zalo\u017eba Amalietti) predstavil urednik in pisec spremnih besedil Milan Dolgan. Poleg Krekove drame <em>Ko je vojna<\/em> (<em>With the army<\/em>) je v knjigi objavljena tudi dramatizacija usode Ivana Brenceta Pehtuta, kmeta z Dovjega, ki je bil leta 1915 pred avstrijskim voja\u0161kim sodi\u0161\u010dem obsojen na smrt in ustreljen. Avtor France Voga je za naslov uporabil Brencetove besede, izre\u010dene pred obsodbo, ki so simbol njegove odlo\u010dnosti, kljubovalnosti in poguma (<em>Kar sem rekel, sem rekel<\/em>).<\/p>\n<div id='gallery-5' class='gallery galleryid-336 gallery-columns-4 gallery-size-thumbnail'><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Ko-je-vojna-1.jpg'><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Ko-je-vojna-1-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"Ko je vojna (zalo\u017eba Amalietti)\" aria-describedby=\"gallery-5-1446\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-5-1446'>\n\t\t\t\tKo je vojna (zalo\u017eba Amalietti)\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Ko-je-vojna-2.jpg'><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Ko-je-vojna-2-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"Ko je vojna (zalo\u017eba Amalietti)\" aria-describedby=\"gallery-5-1447\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-5-1447'>\n\t\t\t\tKo je vojna (zalo\u017eba Amalietti)\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Ko-je-vojna-3.jpg'><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Ko-je-vojna-3-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"Ko je vojna (zalo\u017eba Amalietti)\" aria-describedby=\"gallery-5-1448\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-5-1448'>\n\t\t\t\tKo je vojna (zalo\u017eba Amalietti)\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Ko-je-vojna-4.jpg'><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Dobrudza-Ko-je-vojna-4-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"Ko je vojna (zalo\u017eba Amalietti)\" aria-describedby=\"gallery-5-1445\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-5-1445'>\n\t\t\t\tKo je vojna (zalo\u017eba Amalietti)\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure>\n\t\t<\/div>\n\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"vsebina\"><\/a><strong>CONTENT<\/strong><\/p>\n<p>\u010ceta avstro-ogrske vojske se \u017ee v Ljubljani odlo\u010di, da bo prestopila na rusko stran. Vojaki so enotni: ne bodo se ve\u010d borili za Avstrijo. Predaja se posre\u010di in dogajanje se nadaljuje v ruskem frontnem taboru. Med navdu\u0161enimi pogovori o slovanskem bratstvu poteka zbli\u017eevanje med narodoma. Sestra Rde\u010dega kri\u017ea Jelizaveta Andrejevna in oficir Andrej Zakotnik za\u010dutita medsebojno naklonjenost. Vsi Rusi nimajo pozitivnega odnosa do Slovencev: medtem ko poro\u010dnik Dobronravov zaneseno recitira Pre\u0161erna v ru\u0161\u010dini, jim da Jelizavetin zaro\u010denec Petrov vedeti, da so kljub nekaterim ugodnostim, ki so jih dele\u017eni kot Slovani, konec koncev le vojni ujetniki.<\/p>\n<p>Ko se v nadaljevanju dogajanje preseli v carjevo delovno sobo, se proti prostovoljcem postavi sam Rasputin in carja nagovarja, naj ne sprejme njihove pomo\u010di. Carju in Rasputinu se pridru\u017ei poro\u010dnik Petrov, ki zagovarja nasprotno stali\u0161\u010de, obenem pa carja svari pred Rasputinom. Naslednji pri\u0161lek, srbski vojni ata\u0161e, poro\u010da, da si na rusko stran \u017eeli prestopiti deset tiso\u010d srbskih,\u00a0 hrva\u0161kih in slovenskih prostovoljcev. Car je nad predlogom navdu\u0161en in prebegle \u010dete so tako sprejete v ruske vrste.<\/p>\n<p>Naslednje prizori\u0161\u010de je Odesa, kjer poteka idili\u010dno rusko slovensko prijateljevanje. Jelizaveta je vedno bolj naklonjena Zakotniku. To ji o\u010dita tudi njen zaro\u010denec Petrov in Jelizaveta odkrito izpove svojo ljubezen do Zakotnika. Petrov v jezi strelja nanj, vendar ga zgre\u0161i. Ko vsi, ki so sli\u0161ali strel,\u00a0 prihitijo na prizori\u0161\u010de, jih Andrej pomiri, \u010de\u0161 da se je Petrovu samodejno spro\u017eil revolver.<\/p>\n<p>V naslednjem prizoru car prisostvuje mimohodu ruskih divizij. Posebej nagovori srbsko divizijo prostovoljcev in jim za\u017eeli uspeh na fronti.<\/p>\n<p>V zadnji sliki, dva meseca pozneje,\u00a0 smo pri\u010da masakru na fronti v Dobrud\u017ei. Med ofenzivo se \u010deta bojuje do zadnjega mo\u017ea, poveljujo\u010dega Andreja Zakotnika. Njegova poslednja \u017eelja je namenjena Jelizaveti: prosi jo, naj z njunim \u0161e nerojenim otrokom odpotuje k njegovi materi v Slovenijo.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Pavel Golia<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":1422,"template":"","categories":[9],"tags":[21,22],"avtor":[289],"izpostavljamo":[],"letnik":[291],"naslov":[51],"prevajalec":[],"zbirka":[],"class_list":["post-336","publikacija","type-publikacija","status-publish","has-post-thumbnail","hentry","category-digitalna-knjiznica","tag-dramatika","tag-dramsko-gledalisce","avtor-golia-pavel","letnik-291","naslov-dobrudza-1916-1938"],"acf":[],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v27.6 - https:\/\/yoast.com\/product\/yoast-seo-wordpress\/ -->\n<title>Pavel Golia: Dobrud\u017ea 1916 (1938) - SLOGI<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/www.slogi.si\/en\/publications\/pavel-golia-dobrudza-1916\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Pavel Golia: Dobrud\u017ea 1916 (1938) - SLOGI\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Pavel Golia\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/www.slogi.si\/en\/publications\/pavel-golia-dobrudza-1916\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"SLOGI\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2025-08-02T19:21:35+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/dobrudza_1916.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"923\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"1200\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Estimated reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"8 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/pavel-golia-dobrudza-1916\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/pavel-golia-dobrudza-1916\\\/\",\"name\":\"Pavel Golia: Dobrud\u017ea 1916 (1938) - SLOGI\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/pavel-golia-dobrudza-1916\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/pavel-golia-dobrudza-1916\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/01\\\/dobrudza_1916.jpg\",\"datePublished\":\"1938-12-18T16:45:53+00:00\",\"dateModified\":\"2025-08-02T19:21:35+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/pavel-golia-dobrudza-1916\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/pavel-golia-dobrudza-1916\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/pavel-golia-dobrudza-1916\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/01\\\/dobrudza_1916.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/01\\\/dobrudza_1916.jpg\",\"width\":923,\"height\":1200},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/pavel-golia-dobrudza-1916\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Dobrud\u017ea 1916 (1938)\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/\",\"name\":\"SLOGI\",\"description\":\"Slovenski Gledali\u0161ki In\u0161titut\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/#organization\"},\"alternateName\":\"Slovenski Gledali\u0161ki In\u0161titut\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/#organization\",\"name\":\"SLOGI\",\"alternateName\":\"Slovenski Gledali\u0161ki In\u0161titut\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/01\\\/favicon.svg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/01\\\/favicon.svg\",\"width\":100,\"height\":100,\"caption\":\"SLOGI\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"}}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Pavel Golia: Dobrud\u017ea 1916 (1938) - SLOGI","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/publications\/pavel-golia-dobrudza-1916\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Pavel Golia: Dobrud\u017ea 1916 (1938) - SLOGI","og_description":"Pavel Golia","og_url":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/publications\/pavel-golia-dobrudza-1916\/","og_site_name":"SLOGI","article_modified_time":"2025-08-02T19:21:35+00:00","og_image":[{"width":923,"height":1200,"url":"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/dobrudza_1916.jpg","type":"image\/jpeg"}],"twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Estimated reading time":"8 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/pavel-golia-dobrudza-1916\/","url":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/pavel-golia-dobrudza-1916\/","name":"Pavel Golia: Dobrud\u017ea 1916 (1938) - SLOGI","isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.slogi.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/pavel-golia-dobrudza-1916\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/pavel-golia-dobrudza-1916\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/dobrudza_1916.jpg","datePublished":"1938-12-18T16:45:53+00:00","dateModified":"2025-08-02T19:21:35+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/pavel-golia-dobrudza-1916\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/pavel-golia-dobrudza-1916\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/pavel-golia-dobrudza-1916\/#primaryimage","url":"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/dobrudza_1916.jpg","contentUrl":"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/dobrudza_1916.jpg","width":923,"height":1200},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/pavel-golia-dobrudza-1916\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/www.slogi.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Dobrud\u017ea 1916 (1938)"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/www.slogi.si\/#website","url":"https:\/\/www.slogi.si\/","name":"SLOGI","description":"Slovenian Theatre Institute","publisher":{"@id":"https:\/\/www.slogi.si\/#organization"},"alternateName":"Slovenski Gledali\u0161ki In\u0161titut","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/www.slogi.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/www.slogi.si\/#organization","name":"SLOGI","alternateName":"Slovenski Gledali\u0161ki In\u0161titut","url":"https:\/\/www.slogi.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/www.slogi.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/favicon.svg","contentUrl":"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/favicon.svg","width":100,"height":100,"caption":"SLOGI"},"image":{"@id":"https:\/\/www.slogi.si\/#\/schema\/logo\/image\/"}}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/publikacija\/336","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/publikacija"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/publikacija"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1422"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=336"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=336"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=336"},{"taxonomy":"avtor","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/avtor?post=336"},{"taxonomy":"izpostavljamo","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/izpostavljamo?post=336"},{"taxonomy":"letnik","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/letnik?post=336"},{"taxonomy":"naslov","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/naslov?post=336"},{"taxonomy":"prevajalec","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/prevajalec?post=336"},{"taxonomy":"zbirka","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/zbirka?post=336"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}