{"id":321,"date":"1868-12-18T17:32:29","date_gmt":"1868-12-18T16:10:29","guid":{"rendered":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacija\/ivan-hribar-kralj-matijaz\/"},"modified":"2025-07-10T13:03:52","modified_gmt":"2025-07-10T11:03:52","slug":"ivan-hribar-kralj-matijaz","status":"publish","type":"publikacija","link":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/publikacije\/ivan-hribar-kralj-matijaz\/","title":{"rendered":"King Matthias (1868)"},"content":{"rendered":"<p>Ivan Hribar<\/p>\n<p><em>Kralj Matija\u017e, izvirna libreta v enem dejanji<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"vir\"><\/a><strong>SOURCE<\/strong><\/p>\n<p>Besedilo je ohranjeno v avtorjevem rokopisu v arhivu Dramati\u010dnega dru\u0161tva, ki je del knji\u017eni\u010dne zbirke Slovenskega gledali\u0161kega in\u0161tituta. Na naslovnici je poleg avtorjevega psevdonima (spisal Bogomil Trzinski) in naslova tudi letnica nastanka: 1868. Velikost rokopisa oziroma zvezka, ki ima 36 neo\u0161tevil\u010denih strani, je 21&#215;17 cm.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"ozadje\"><\/a><strong>HISTORICAL BACKGROUND<\/strong><\/p>\n<p>Mladi avtor je poslal svoje besedilo na nate\u010daj Dramati\u010dnega dru\u0161tva, ki naj bi spodbujal izvirno slovensko dramsko knji\u017eevnost. Razpisana je bila nagrada za tragedijo, dramo, opero in libreto, denarne nagrade pa je zagotovil kranjski De\u017eelni odbor. Predpisana je bila tudi snov: slovenska ali slovanska zgodovina in drama iz sodobnega slovenskega ali \u0161ir\u0161e slovanskega \u017eivljenja. Ocenjevalci, med katerimi so bili najuglednej\u0161i literati in kulturniki (Josip Stritar, Fran Levstik\u2026), z dramskimi deli niso bili zadovoljni in niso podelili prve nagrade. Druga\u010de je bilo z opero in opernim besedilom. Nagrajen je bil <em>Gorenje nightingale<\/em> oziroma glasba Antona Foersterja in besedilo Luize Pesjakove. Na nate\u010daj sta prispeli \u0161e dve operni besedili: Vojska in mir <em>Antona Turku\u0161a<\/em> in Hribarjev <em>King Matthias<\/em>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"psevdonim\"><\/a><strong>PSEVDONIM<\/strong><\/p>\n<p>Pod psevdonim Bogomil Trzinski (po rojstnem kraju) je najstnik Ivan Hribar poleg <em>Kralja Matija\u017ea<\/em> napisal \u0161e sestavek z naslovom <a href=\"http:\/\/www.dlib.si\/details\/URN:NBN:SI:DOC-3O1O29ME\/?query=%27keywords%3dtrzinski%27&amp;pageSize=25\" target=\"_blank\" rel=\"noopener noreferrer\">Govor<\/a>, ki ga je objavil v <em>U\u010diteljskem tovari\u0161u<\/em> leta 1867.<\/p>\n<p>V izdaji pesni\u0161ke zbirke <em>Brstje<\/em> (1872, soavtor Lipe Haderlap) je \u017ee uporabil svoje pravo ime.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"ocena\"><\/a><strong>OCENA FRANA LEVSTIKA<\/strong><\/p>\n<p>Poleg rokopisnega besedila, ki ni bilo nikoli uprizorjeno, se je ohranila tudi ocena predsednika komisije Frana Levstika (rokopis na obrazcu za ekspedit 17&#215;10,5 cm), naslovljena <em>Kralj Matja\u0161:<\/em><\/p>\n<blockquote><p><small><em>Misel ni slaba, igro takega zapopadka pisati, a izpeljava iznenada. Ima nektere momente dobre, a ve\u010dina njih je skoraj sme\u0161na, vsaj pa neprimerna resnobi situacije. Jezik ne nar bolji, verzi premalo izpiljeni, rime grozovite. Ni dosti da se le pi\u0161e in pi\u0161e slovenski, treba dobro pregledavati take dela in popravljati jih. Mislim da ni sramota v tem smislu poznavati nam slavnej\u0161e pesnike vsih narodov, ki niso mogli dosti svoje predobre dele predelavati. Heine, Hugo in drugi. \/Komentar\/<\/em><\/small><\/p><\/blockquote>\n<div id='gallery-1' class='gallery galleryid-321 gallery-columns-2 gallery-size-thumbnail'><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/1868\/12\/Kralj-Matijaz_Levstik-1-641x1030-1.jpg'><img decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/1868\/12\/Kralj-Matijaz_Levstik-1-641x1030-1-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"Ocena predsednika komisije Frana Levstika.\" aria-describedby=\"gallery-1-16648\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-1-16648'>\n\t\t\t\tOcena predsednika komisije Frana Levstika.\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure><figure class='gallery-item'>\n\t\t\t<div class='gallery-icon portrait'>\n\t\t\t\t<a href='https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/1868\/12\/Kralj-Matijaz_Levstik-2-641x1030-1.jpg'><img decoding=\"async\" width=\"150\" height=\"150\" src=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/1868\/12\/Kralj-Matijaz_Levstik-2-641x1030-1-150x150.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"Ocena predsednika komisije Frana Levstika.\" aria-describedby=\"gallery-1-16649\" \/><\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<figcaption class='wp-caption-text gallery-caption' id='gallery-1-16649'>\n\t\t\t\tOcena predsednika komisije Frana Levstika.\n\t\t\t\t<\/figcaption><\/figure>\n\t\t<\/div>\n\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<p><a id=\"avtor\"><\/a><strong>AUTHOR INFORMATION<\/strong><\/p>\n<p>Politik Ivan Hribar (1851-1841) je v na\u0161em zgodovinskem spominu ostal zapisan predvsem kot ljubljanski \u017eupan (1896-1910). V svojem dolgem \u017eivljenju je bil med drugim poslanec v dunajskem parlamentu, po prvi svetovni vojni pa minister in diplomat kraljevine SHS. \u0160e ne dvajsetleten je za dalj\u0161e obdobje od\u0161el v Prago (1870-1876), kamor se je ponovno preselil kot veleposlanik (1919-1921). Kot politik je Hribar vplival na gospodarski, urbanisti\u010dni, arhitekturni in kulturni razvoj glavnega mesta in de\u017eele. Sodeloval je pri ustanavljanju ljubljanske Univerze in drugih najpomembnej\u0161ih izobra\u017eevalnih in kulturnih ustanov. Deloval je kot odbornik Dramati\u010dnega dru\u0161tva in vsestransko podpiral razvoj slovenskega gledali\u0161\u010da.<\/p>\n<p>Za\u010detki njegovega literarnega ustvarjanja segajo v gimnazijska leta. Pesnik, pisatelj in dramatik Hribar se je uril tudi v prevajanju literarnih besedil. Njegovo najobse\u017enej\u0161e delo ter vrh njegovega esejisti\u010dnega in publicisti\u010dnega pisanja predstavlja knji\u017ena izdaja spominov (<em>Moji spomini I-IV<\/em>, 1928-1933, ponatis v dveh knjigah 1983-1984).<\/p>\n<p>Hribarjevo literarno in kulturno udejstvovanje je popisano v \u0161tevilnih \u010dlankih in zbornikih. Nekaj tega gradiva hranimo tudi v Slovenskem gledali\u0161kem in\u0161titutu.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Kralj-Matijaz-Ivan-Hribar-literatura-1.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\"><button class=\"btn btn-danger btn-lg\" type=\"button\"><small>Poglejte Hribarjevo literarno delo<\/small><\/button><\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a id=\"zivelo\"><\/a><strong>\u017dIVELO SLOVANSTVO!<\/strong><\/p>\n<p>To sta zadnji besedi iz poslovilnega pisma Ivana Hribarja, preden je na za\u010detku okupacije aprila 1941 naredil samomor. \u017de kot sedemnajstletni gimnazijec je, ko je pisal besedilo <em>King Matthias<\/em>, menil, da so nam najbolj nevarni Nemci in da je prihodnost Slovencem zagotovljena le, \u010de sodelujemo z drugimi slovanskimi narodi. V zrelih letih je svoje prepri\u010danje opisal z naslednjimi besedami:<\/p>\n<p>Na sre\u010do je meni pogled \u017ee v zgodnji mladosti zdrknil dale\u010d venkaj \u010dez meje slovenske domovine, in kmalu nato tudi \u010dez meje dr\u017eave. K slovanskim bratom! In zaznal sem, kako smo si jezikovno blizu, kar mi je dalo gotovost, da izviramo vsi iz ene velike, skoro \u010detrt sveta zaseljujo\u010de rodbine. Jezikovno sorodstvo mora pa naravno imeti izvor v krvnem sorodstvu. In zgodaj so se mi odprle o\u010di, koliko to za nas uboge, tla\u010dene, celo v o\u017eji domovini zapostavljene in od priseljencev zani\u010devane Slovence pomeni. Sami \u2013 tako sem si ve\u010dkrat ob tihem premi\u0161ljevanju dejal \u2013 pa\u010d ne pomenimo mnogo. <em>A \u010de se naslonimo na svoje brate, moremo postati mo\u010d, pred katero bodo celo mogotci imeli spo\u0161tovanje<\/em>. (I. Hribar: <em>Moji spomini<\/em>, 1. del, Ljubljana, Slovenska matica, 1983, str. 486).<\/p>\n<p>V lu\u010di Hribarjevih \u010dustev do slovanskih bratov je v besedilu <em>King Matthias<\/em> najbolj zanimiv njegov odnos do Poljakov oziroma do njihovega predstavnika Poljakovskega, ki iz sramu zaradi izdajstva Poljakov naredi samomor. Kak\u0161no je to izdajstvo? Koga in kaj so izdali? Poljska je bila v \u010dasu nastanka besedila razdeljena med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. V eni od vstaj (1863-1864) so Rusi znova porazili Poljake. Ali je vzrok za nemilo usodo Poljakovskega tako imenovana januarska vstaja proti bratom Slovanom ali tedanja poljska politika v avstrijskem parlamentu?<\/p>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<p><a id=\"vsebina\"><\/a><strong>CONTENT<\/strong><\/p>\n<p>Kraj dogajanja je podzemska pala\u010da, v kateri \u017ee dolga stoletja spi kralj Matija\u017e. Stra\u017ear Svetovid ga pride budit: slovanska ljudstva so se dvignila in se kon\u010dno za\u010dela osvobajati izpod tujega jarma. Za\u010detno Matija\u017eevo navdu\u0161enje se kmalu sprevr\u017ee v dvom: je \u017ee nastopil \u010das, da popelje svojo vojsko na povr\u0161je? Tudi jablana, ki naj bi s svojimi cvetovi in plodovi naznanila pravi trenutek, je \u017ee stoletja mrtva. Na Matija\u017eevo \u017eeljo Svetovid zapoje borbeno pesem, vladar pa se odlo\u010di, da bo razposlal svoje ljudi v vse slovanske de\u017eele, kjer bodo preverili, kaj se dogaja\u2026<\/p>\n<p>Nastopi pevec z liro; pridru\u017ei se mu zbor, ki opeva Matija\u017eev pogum in spodbuja slovanska ljudstva k boju. Ko iz daljave zazveni pesem Hej Slovani, kralj za trenutek omahuje, nato naro\u010di pija\u010do in zauka\u017ee splo\u0161no veselje. Pevec zapoje veselo pesem, ki ljudem sporo\u010da, da so cveto\u010de ro\u017eice in \u017evrgole\u010di pti\u010di v svoji radosti vredni posnemanja. Po dolgem snu bo njihovo petje ogrelo vsa srca. Ko prinesejo pija\u010do, nazdravijo Matija\u017eu z ohrabrujo\u010do napitnico: Slovani morajo premagati zatiralce in poseliti ves svet.<\/p>\n<p>V Matija\u017eevo podzemno domovanje se za\u010dnejo vra\u010dati odposlanci. Prvi pride \u010ceh, ki to\u017ei nad usodo zatiranega naroda in njegovih zasu\u017enjenih voditeljev. Zbor zapoje napitnico, \u010de\u0161ki poslanec pa se ne more veseliti, ker njegovo ljudstvo trpi. Tudi naslednji poslanec Poljakovski ne prinese veselja: Poljaki naj bi izdali slovanstvo. Kot tretji prina\u0161alec slabih novic vstopi Hrvati\u010d. Tudi Hrvati neizmerno trpijo in zaman \u010dakajo na re\u0161itev. Na bolje se obrne s prihodom Bugarina: ta poro\u010da o za\u010detku vstaje in upa, da bodo Bolgari v naslednjem letu osvobojeni. \u0160e bolj optimisti\u010dno nastopi Srbi\u0107. Tudi pri njih so ovire, a jih bodo gotovo vse premagali. Kot predzadnji vstopi Rusov: kljub temu, da jih vsi neslovanski narodi ovirajo, Rusi v vseh pogledih napredujejo. Matija\u017ea predzadnji odposlanec navdu\u0161i, a v isti sapi izrazi skrb, kaj je s Slovenci, o katerih ni \u0161e nobene novice. Vendar \u017ealostna vest pride od drugod. Vojak naznani, da si je Poljakovski vzel \u017eivljenje. Ko na nosilih prinesejo mrtvega Poljaka, Matija\u017e ugotovi, da se je ustrelil, ker ni mogel prena\u0161ati vesti o zvestobi in ljubezni drugih slovanskih narodov, medtem ko so njegovi sonarodnjaki izdajalci slovanstva. Pevski del uvede \u017ealostinka zbora, nadaljuje pa ga pevec s solom o spremenljivosti usode. Ko se vrne sel Ostrovrhar, ki je obiskal slovenski tabor v \u017dalcu, pesem iz melanholi\u010dnih tonov spet preide v borbene. Ostrovrhar poro\u010da, da je bil \u017ealski tabor s 15.000 udele\u017eenci \u017ee drugi po vrsti: na prvem v Ljutomeru se je zbralo 7.000 ljudi. V \u017dalcu je bil Ostrovrhar pri\u010da zahtevam Slovencev po zdru\u017eitvi v \u00bbjedno slovensko kronovino\u00ab in vzklikom \u00bbkralj Matija\u017e je vstal, on se bo boril za na\u0161o re\u010d!\u00ab<\/p>\n<p>Kralj Matija\u017e je vzrado\u0161\u010den in pozove navzo\u010de k pitju slovenskega vina. Ko zbor slavi Slovane, vstopi kraljica Bogomira in zapoje pesem o ljudstvu, ki se bo osvobodilo. To napoveduje tudi jablana: po mnogih stoletjih je zacvetela. Novica dvigne kralja, ki ob spremljavi pesmi \u00bbHej Slovan\u011b\u00ab in pozivih na boj do poslednjega mo\u017ea pohiti na povr\u0161je.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ivan Hribar<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":1302,"template":"","categories":[9],"tags":[21,22,23],"avtor":[269],"izpostavljamo":[],"letnik":[262],"naslov":[35],"prevajalec":[],"zbirka":[],"class_list":["post-321","publikacija","type-publikacija","status-publish","has-post-thumbnail","hentry","category-digitalna-knjiznica","tag-dramatika","tag-dramsko-gledalisce","tag-teatrologija-dramaturgija","avtor-hribar-ivan","letnik-262","naslov-kralj-matijaz-1868"],"acf":[],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v28.3 - https:\/\/yoast.com\/product\/yoast-seo-wordpress\/ -->\n<title>Kralj Matija\u017e (1868) - SLOGI<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Kraj dogajanja je podzemska pala\u010da, v kateri \u017ee dolga stoletja spi kralj Matija\u017e. Stra\u017ear Svetovid ga pride budit: slovanska ljudstva so se dvignila...\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/www.slogi.si\/en\/publications\/ivan-hribar-kralj-matijaz\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_GB\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Kralj Matija\u017e (1868) - SLOGI\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Kraj dogajanja je podzemska pala\u010da, v kateri \u017ee dolga stoletja spi kralj Matija\u017e. Stra\u017ear Svetovid ga pride budit: slovanska ljudstva so se dvignila...\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/www.slogi.si\/en\/publications\/ivan-hribar-kralj-matijaz\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"SLOGI\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2025-07-10T11:03:52+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/kralj_matjaz_1.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"753\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"911\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Estimated reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"7 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/ivan-hribar-kralj-matijaz\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/ivan-hribar-kralj-matijaz\\\/\",\"name\":\"Kralj Matija\u017e (1868) - SLOGI\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/ivan-hribar-kralj-matijaz\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/ivan-hribar-kralj-matijaz\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/01\\\/kralj_matjaz_1.jpg\",\"datePublished\":\"1868-12-18T16:10:29+00:00\",\"dateModified\":\"2025-07-10T11:03:52+00:00\",\"description\":\"Kraj dogajanja je podzemska pala\u010da, v kateri \u017ee dolga stoletja spi kralj Matija\u017e. Stra\u017ear Svetovid ga pride budit: slovanska ljudstva so se dvignila...\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/ivan-hribar-kralj-matijaz\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-GB\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/ivan-hribar-kralj-matijaz\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/ivan-hribar-kralj-matijaz\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/01\\\/kralj_matjaz_1.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/01\\\/kralj_matjaz_1.jpg\",\"width\":753,\"height\":911},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/publikacije\\\/ivan-hribar-kralj-matijaz\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Kralj Matija\u017e (1868)\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/\",\"name\":\"SLOGI\",\"description\":\"Slovenski Gledali\u0161ki In\u0161titut\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/#organization\"},\"alternateName\":\"Slovenski Gledali\u0161ki In\u0161titut\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-GB\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/#organization\",\"name\":\"SLOGI\",\"alternateName\":\"Slovenski Gledali\u0161ki In\u0161titut\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-GB\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/01\\\/favicon.svg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2024\\\/01\\\/favicon.svg\",\"width\":100,\"height\":100,\"caption\":\"SLOGI\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.slogi.si\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"}}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Kralj Matija\u017e (1868) - SLOGI","description":"Kraj dogajanja je podzemska pala\u010da, v kateri \u017ee dolga stoletja spi kralj Matija\u017e. Stra\u017ear Svetovid ga pride budit: slovanska ljudstva so se dvignila...","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/publications\/ivan-hribar-kralj-matijaz\/","og_locale":"en_GB","og_type":"article","og_title":"Kralj Matija\u017e (1868) - SLOGI","og_description":"Kraj dogajanja je podzemska pala\u010da, v kateri \u017ee dolga stoletja spi kralj Matija\u017e. Stra\u017ear Svetovid ga pride budit: slovanska ljudstva so se dvignila...","og_url":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/publications\/ivan-hribar-kralj-matijaz\/","og_site_name":"SLOGI","article_modified_time":"2025-07-10T11:03:52+00:00","og_image":[{"width":753,"height":911,"url":"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/kralj_matjaz_1.jpg","type":"image\/jpeg"}],"twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Estimated reading time":"7 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/ivan-hribar-kralj-matijaz\/","url":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/ivan-hribar-kralj-matijaz\/","name":"Kralj Matija\u017e (1868) - SLOGI","isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.slogi.si\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/ivan-hribar-kralj-matijaz\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/ivan-hribar-kralj-matijaz\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/kralj_matjaz_1.jpg","datePublished":"1868-12-18T16:10:29+00:00","dateModified":"2025-07-10T11:03:52+00:00","description":"Kraj dogajanja je podzemska pala\u010da, v kateri \u017ee dolga stoletja spi kralj Matija\u017e. Stra\u017ear Svetovid ga pride budit: slovanska ljudstva so se dvignila...","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/ivan-hribar-kralj-matijaz\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-GB","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/ivan-hribar-kralj-matijaz\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/ivan-hribar-kralj-matijaz\/#primaryimage","url":"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/kralj_matjaz_1.jpg","contentUrl":"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/kralj_matjaz_1.jpg","width":753,"height":911},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/www.slogi.si\/publikacije\/ivan-hribar-kralj-matijaz\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/www.slogi.si\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Kralj Matija\u017e (1868)"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/www.slogi.si\/#website","url":"https:\/\/www.slogi.si\/","name":"SLOGI","description":"Slovenian Theatre Institute","publisher":{"@id":"https:\/\/www.slogi.si\/#organization"},"alternateName":"Slovenski Gledali\u0161ki In\u0161titut","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/www.slogi.si\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-GB"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/www.slogi.si\/#organization","name":"SLOGI","alternateName":"Slovenski Gledali\u0161ki In\u0161titut","url":"https:\/\/www.slogi.si\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-GB","@id":"https:\/\/www.slogi.si\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/favicon.svg","contentUrl":"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/favicon.svg","width":100,"height":100,"caption":"SLOGI"},"image":{"@id":"https:\/\/www.slogi.si\/#\/schema\/logo\/image\/"}}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/publikacija\/321","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/publikacija"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/publikacija"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1302"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=321"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=321"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=321"},{"taxonomy":"avtor","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/avtor?post=321"},{"taxonomy":"izpostavljamo","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/izpostavljamo?post=321"},{"taxonomy":"letnik","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/letnik?post=321"},{"taxonomy":"naslov","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/naslov?post=321"},{"taxonomy":"prevajalec","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/prevajalec?post=321"},{"taxonomy":"zbirka","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/zbirka?post=321"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}