Iz uvodnika:<\/p>\n
<\/p>\n
Minilo bo dvesto let, odkar se je rodila prva slovenska opera, in sicer kot plod preporodnih te\u017eenj Zoisovega kroga, da bi uveljavili govorjeno in peto doma\u010do besedo na gledali\u0161kem odru, kjer je dotlej kraljevala le tuja italijanska in nem\u0161ka umetnost. Leta 1780 je bil v almanahu \u00bbPisanice\u00ab objavljen Belin izpod peresa Janeza Deva, besedilo za kratko opero v treh prizorih oziroma opereto, ki ga je tedaj ali neposredno zatem uglasbil Jakub Zupan, \u00bbLudi et Chori Magister Kamnecenzis, egregius Compositor et Musicus\u00ab, kot se je o njem izrazil o\u010de Marko Pohlin.<\/p>\n
<\/p>\n
Ko se pribli\u017eujemo dvestotemu rojstnemu dnevu Belina in gledamo na tradicijo na\u0161e glasbeno dramatske ustvarjalnosti, se je Slovenski gledali\u0161ki in filmski muzej odlo\u010dil prikazati slikovno gradivo, ki zajema portrete skladateljev, fotografije in umetni\u0161ke osnutke scen uprizoritev, slike nastopajo\u010dih, gledali\u0161ke lepake predstav, fragmente iz korespondence ustvarjalcev in rokopisov samih del ipd. Zamisel se zdi \u0161e toliko bolj utemeljena, ker razstava, ki jo je leta 1967 priredil Slovenski gledali\u0161ki muzej ob stoletnici Dramati\u010dnega dru\u0161tva, ni mogla upo\u0161tevati celotnega gradiva in je v svojem prikazu \u010dasovno segla le do prve svetovne vojne. Nadaljnja razlika med tedanjo in sedanjo razstavo je v tem, da je prva upo\u0161tevala tudi slovensko besedno in glasbeno gledali\u0161ko produkcijo, medtem ko se tokratna osredoto\u010da na na\u0161o glasbeno dramsko ustvarjalnost.<\/p>\n
<\/p>\n
Ta se je za\u010dela sistemati\u010dno in kontinuirano razvijati \u0161ele s slovenskim nacionalnim gibanjem proti koncu prej\u0161njega stoletja,kljub temu pa imamo Slovenci kot majhen narod, ki mu usoda dolgo ni naklonila ugodnih okoli\u0161\u010din politi\u010dne in ekonomske neodvisnosti, na tem podro\u010dju \u017ee marsikaj pokazati. Med glasbeno-dramskimi deli, ki so jih ustvarili na\u0161i skladatelji, ne manjka tak\u0161nih, ki imajo ob histori\u010dno-dokumentarni tudi trajno umetni\u0161ko vrednost. Po tej plati je \u0161e zlasti pomemben \u010das od za\u010detka 20. stoletja naprej, ko slovenska opera stilno in kvalitetno sprejme najprej zahtevnej\u0161i novoromanti\u010dni koncept in nato \u0161e radikalna na\u010dela modernih glasbenih tokov. Ko prebiramo podatke o datumih izvedb, ugotavljamo, da je le manj\u0161e \u0161tevilo slovenskih oper do\u017eivelo uprizoritev v ve\u010d sezonah in da je redkim uspelo zavzeti stalno mesto v na\u0161em gledali\u0161kem repertoarju. Nekaj del \u0161e sploh ni pri\u0161lo na oder in \u010dakajo na krst. Vse to nas ob bilanci na\u0161e dvestoletne glasbeno dramske ustvarjalnosti spodbuja k misli, da za o\u017eivljanje doma\u010de opere ni bilo storjeno dovolj in da moramo temu vpra\u0161anju v prihodnje nameniti ve\u010d pozornosti.<\/p>\n
<\/p>\n
Jo\u017ee \u0160ivic<\/em><\/p>\n <\/p>\n Avtor razstave:<\/strong> Peter Bedjanic<\/p>\n Oblikovanje razstave:<\/strong> Marija Kolari\u010d<\/p>\n <\/p>\n <\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":" From the editorial: Two hundred years will have passed since the first Slovenian opera was born, as a result of the revivalist aspirations of the Zois circle, to establish the spoken and fifth native word on the theater stage, where until then only foreign Italian and German art had reigned. In 1780, Belin, written by Janez \u2026 was published in the almanac "Pisanice".<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":1064,"template":"","categories":[7],"tags":[],"avtor":[],"izpostavljamo":[],"letnik":[217],"naslov":[],"prevajalec":[],"zbirka":[204],"class_list":["post-238","publikacija","type-publikacija","status-publish","has-post-thumbnail","hentry","category-publikacije","letnik-217","zbirka-razstavni-katalogi"],"acf":[],"yoast_head":"\n