![\"Ciril](\"https:\/\/www.slogi.si\/wp-content\/uploads\/2020\/01\/Ciril-Cvetko_Osebni-arhiv-Igorja-Cvetka.jpg\")
<\/a>Ciril Cvetko<\/strong>, dirigent, skladatelj, publicist in pedagog, se je z glasbo sre\u010dal \u017ee v zgodnjem otro\u0161tvu, pod doma\u010dim klavirjem. Prvo glasbeno izobrazbo sta mu nudila star\u0161a, oba dobra glasbenika, ter ga uvajala v klavir in violino. Glasbeno izobra\u017eevanje je nadaljeval vzporedno s klasi\u010dno gimnazijo in pozneje na Srednji glasbeni \u0161oli v Ljubljani, kjer je leta 1943 diplomiral iz kompozicije pri Slavku Ostercu, ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 1948 diplomiral iz dirigiranja pri Danilu \u0160vari.<\/p>\n \u017de v gimnazijskih \u010dasih je za\u010del javno nastopati na akademijskih ve\u010derih, leta 1934 je sprejel tudi mesto pianista v mariborskem opernem orkestru in ustanovil gimnazijski orkester ter komorni zbor. Glasba je bila \u017ee takrat neodtujljiv del njegovega \u017eivljenja.<\/p>\n Leta 1938 je maturiral in od\u0161el v Ljubljano, se vpisal na Pravno fakulteto in hkrati delal sprejemne izpite za \u0161tudij na Akademiji za glasbo. Uspe\u0161no je opravljal \u0161tudijske obveznosti na obeh fakultetah, a je \u0161tudij prava kmalu opustil, saj ni bil zdru\u017eljiv z delom in obveznostmi na glasbeni akademiji. Odlo\u010dil se je za glasbo.<\/p>\n \u0160tudentska leta je prekinila vojna. Junija 1942 so ga Italijani med racijo zajeli in odpeljali v koncentracijsko tabori\u0161\u010de Gonars. Tudi tam je bil glasbeno aktiven, s tabori\u0161\u010dniki so sestavili pevski zbor, ki je aktivno pomagal tudi pri pobegu aktivistov OF iz Gonarsa. Januarja 1943 je bil izpu\u0161\u010den, vrnil se je v Ljubljano, junija diplomiral na glasbeni akademiji, septembra 1943 pa od\u0161el k partizanom. Ko so januarja 1944 na osvobojenem ozemlju v \u010crnomlju ustanovili Slovensko narodno gledali\u0161\u010de (SNG), je sodeloval kot predavatelj na I. gledali\u0161kem te\u010daju za mlade odrske talente, potem pa je ostal v SNG kot glasbeni vodja. Kot je zapisal v pismu Dru\u0161tvu slovenskih skladateljev leta 1980, je v SNG \u00bbskrbel za skupino opernih solistov, ki je delovala v okviru SNG [\u2026], ustanovil in vodil Komorni zbor SNG [\u2026], predaval o glasbeni umetnosti [\u2026], ustanavljal in vodil zbore na osvobojenem ozemlju, v voja\u0161kih enotah [\u2026], prirejal narodne in revolucionarne pesmi za najrazli\u010dnej\u0161e zasedbe [\u2026], pisal glasbene spremljave k ve\u010djim dramskim uprizoritvam SNG [\u2026], kot skladatelj, spremljevalec pri klavirju ali kot dirigent sodeloval pri domala vseh velikih kulturnih prireditvah na osvobojenem ozemlju [\u2026], precej komponiral za zbore, samospeve, napisal Andante patetico<\/em>\u00ab itd.<\/p>\n Po osvoboditvi je bil vodja glasbenega oddelka in dirigent Komornega zbora Radia Ljubljana (1945\u20131947), umetni\u0161ki direktor Triglav filma (1947\u20131951), dirigent in direktor mariborske opere in mariborske filharmonije (1951\u20131955), od leta 1956 do upokojitve dirigent v ljubljanski operi, 1965\u20131969 dirigent in direktor Slovenske filharmonije ter v mandatu 1975\u20131979 direktor, v obdobju 1979\u20131981 pa umetni\u0161ki direktor SNG Opera in balet Ljubljana. Vodil je tudi me\u0161ani zbor Glasbene matice Ljubljana in Partizanski pevski zbor, bil pobudnik ustanovitve Glasbene mladine, gostujo\u010di dirigent ve\u010d priznanih tujih simfoni\u010dnih orkestrov ter profesor na Akademiji za glasbo. \u00bbKot dirigent je znan po obse\u017enem opernem in koncertnem repertoarju ter izvirni stilni interpretaciji [\u2026] Sodil je med tiste skladatelje, ki so sledili dru\u017ebeno-politi\u010dnim tokovom in se zavestno odmaknili od najsodobnej\u0161ih kompozicijskih sredstev v prepri\u010danju, da naj bo umetnost blizu malemu \u010dloveku,\u00ab je o Cirilu Cvetku zapisala Darja Koter v Slovenski biografiji<\/em>.<\/p>\n Vsestransko glasbeno udejstvovanje je dopolnjeval s publicisti\u010dno dejavnostjo. Pisal je kritike, eseje, komentarje h koncertnim listom in uvodne besede k notnim izdajam, bil je glasbeni kritik \u010dasopisa Jutro<\/em>, urednik Koncertnega lista Slovenske filharmonije<\/em> ter glasbeni urednik \u010dasopisa Na\u0161i razgledi<\/em>. Napisal je ve\u010d knjig o zgodovini glasbe: med drugimi z Levstikovo nagrado nagrajeno knjigo Opera in njeni mojstri<\/em> (1963) ter tri monografije: Julij Betetto<\/em> (1990), Mirko Poli\u010d<\/em> (1995) in Dirigent Niko \u0160tritof in sopranistka Zlata Gjungjenac v ljubljanski Operi<\/em> (1999), ki so iz\u0161le pri nas, Slovenskem gledali\u0161kem muzeju, predhodniku Slovenskega gledali\u0161kega in\u0161tituta.<\/p>\n V dokumentarnem filmu, ki je nastal v Slovenskem gledali\u0161kem muzeju slabo leto pred umetnikovo smrtjo, je Ciril Cvetko izjavil: \u00bbLahko pa mirne du\u0161e re\u010dem, da sem, ko sem [\u2026] tehtal med glasbo in drugimi dejavnostmi in se leta 1941 odlo\u010dal med pravom in glasbo, naredil prav, da sem se takrat odlo\u010dil za glasbo. Smatram, da je bilo to edino v redu in prav.\u00ab<\/p>\n Mojca Jan Zoran<\/p>\n <\/p>\n Avtorica razstave<\/strong>: Mojca Jan Zoran<\/p>\n Strokovna sodelavca<\/strong>: Igor Cvetko, Mihael \u010cepeljnik<\/p>\n Oblikovanje in postavitev razstave<\/strong>: Andrej Ovsec<\/p>\n Produkcija razstave<\/strong>: Slovenski gledali\u0161ki in\u0161titut, januar 2020<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t