Med najpomembnej\u0161e pevske umetnike v vrsti velikih slovenskih tenoristov na evropskih in svetovnih odrih se uvr\u0161\u010da tudi Anton Dermota, ki se je rodil 4. junija 1910 v Kropi. \u0160olal se je na ljubljanski Orglarski \u0161oli in pozneje na ljubljanskem konzervatoriju, obenem pa je bil organist na Bledu in zborovodja na Kropi. Z dvajsetimi leti je prvi\u010d nastopil kot solist in nastopal nato v manj\u0161ih vlogah. Leta 1934 je dobil \u0161tipendijo za pevsko \u0161olanje. Lahko je izbiral med Parizom, Prago in Dunajem. Odlo\u010dil se je za Dunajm kjer se je pevsko izpopolnjeval pri znani pedagoginji Marie Rado-Danielli, ki mu jo je svetovala njegova u\u010denka, sopranistka Anita Mezetova, in bil \u017ee \u010dez dve leti anga\u017eiran v dunajski Dr\u017eavni operi.<\/p>\n
<\/p>\n
Prva vloga, ki jo je potem \u0161e ne\u0161tetokrat z izjemnim uspehom pel, je bila vloga don Ottaviav Mozartovem Don Giovanniju. Dunajski dr\u017eavni operi je ostal zvest vse \u017eivljenje, kot solist pa je gostoval po vsej Evropi, v Ameriki in v Avstraliji. Do za\u010detka druge svetovne vojne je ob\u010dasno gostoval v Ljubljani in pel vloge Alfreda v Traviati, Pinkertona v Madame Butterfly, Rudolfa v La Boheme in Lenskega v Evgeniju Onjeginu.<\/p>\n
<\/p>\n
Poseben razmah in mednarodne uspehe je do\u017eivel po drugi svetovni vojni, ko je nastopal na najve\u010djih evropskih opernih odrih ( v londonskem Covent Gardnu, milanski Scali, v Rimu, v Neaplju, v Parizu, v Metropolitanski operi v New Yorku idr.) in z najve\u010djimi svetovnimi dirigenti (Bruno Walter, Richard Strauss, Arturo Toscanini, Wilhelm Furtw\u00e4ngler, Josef Krips, Hans Knappertsbusch, Karl B\u00f6hm, Herbert von Karajan idr.). Bil je iskan interpret v Mozartovih operah (don Ottavio, Belmonto, Tamino, Ferrando), pa tudi Florestan, ki ga je pel leta 1955 ob ponovni otvoritvi dunajske Dr\u017eavne opere po vojni. Z vlogo Palestrine je proslavil \u0161tiridesetletnico svojega umetni\u0161kega dela leta 1977 na Dunaju, kjer je na odru dunajske Dr\u017eavne opere odpel impozantno \u0161tevilo 1535 predstav!
\nZ izjemno kulturo svoje pevske tehnike je lahko pel \u0161e v starosti enako sve\u017ee in muzikalno kot prej. Njegov lirski tenor, izredna muzikalnost in ob\u010dutek za pevski slog so bili posebej primerni tudi za koncertni oder, na katerem je poleg svetovnih avtorjev ve\u010dkrat predstavil tudi dela slovenskih skladateljev Antona Lajovica, Uro\u0161a Kreka in Janka Ravnika, ki je prav zanj priredil vrsto slovenskih ljudskih pesmi. Na pevskih ve\u010derih je navadno nastopal s svojo \u017eeno, pianistko Hildo, ki je sodelovala z njim tudi pri njegovem pedago\u0161kem delu, ki se mu je posve\u010dal od leta 1966 dalje. Leta 1974 je bil imenovan za rednega profesorja na dunajski Visoki \u0161oli za glasbo in igralsko umetnost. Med njegovimi u\u010denci so bili tudi slovenski pevci, sicer pa sta imela z \u017eeno mednarodne pevske te\u010daje v \u0161tevilnih dr\u017eavah. Svoje \u017eivljenje je opisal v knjigi Tausendundein Abend\/ Mein S\u00e4ngerleben, ki je iz\u0161la na Dunaju leta 1978, v slovenskem prevodu Tiso\u010d in en ve\u010der\/ Iz \u017eivljenja poklicnega pevca, pa jo je izdala Mohorjeva dru\u017eba v Celju 1986.<\/p>\n
<\/p>\n
Za svoje delo je po vsem svetu dobil \u0161tevilna priznanja in nagrade, med njimi na Dunaju presti\u017eni naslov \u00bbkomornega pevca\u00ab, postal je \u010dastni \u010dlan dunajske Dr\u017eavne opere; v Jugoslaviji je dobil red jugoslovanske zvezde z zlatim vencem. Njegova velika pevska umetnost je ohtranjena na \u0161tevilnih posnetkih.
\nUmrl je 22. junija 1989 na Dunaju.<\/p>\n
<\/p>\n
Razstavo je pripravila umetnikova h\u010di, Jovita Dermota.<\/p>\n
<\/p>\n