Slovenski gledali\u0161ki muzej v sodelovanju s Festivalom Bor\u0161tnikovo sre\u010danje<\/p>\n
<\/p>\n
Mojca Kreft, avtorica razstave, je o njej zapisala:<\/p>\n
“\u010ce je gledali\u0161ka umetnost resni\u010dno minljiva, ker je najbolj \u017eiva in neposredna, aktualna in umetni\u0161ko najvrednej\u0161a izpoved, potem je izbrani nabor pri\u010devanjskega razstavljenega gradiva lahko skorajda le spominski in mimobe\u017een utrinek, pomensko navezan na ostaline gledali\u0161kih pripovedovanj kot prerez delovanja nekega pomembnega gledali\u0161kega praznika, poimenovanega sre\u010danje. Festivala, ki je s popotnico 1966. leta “naj \u017eivi skromen zametek na\u0161ega prvega Tedna slovenskih gledali\u0161\u010d” nedvomno najbolj povezan z ljudmi: z vrhunskimi ustvarjalci slovenske gledali\u0161ke umetnosti, omike in kulture. O njih bolj kot fotografije in zapisi spregovore oni sami – drzni in legendarni snovalci sre\u010danja s programskimi usmeritvami, ustvarjalci vseh generacij v gledali\u0161kih uprizoritvah, igralci z Bor\u0161tnikovimi odli\u010dji in zlatimi prstani, dramatiki, gledali\u0161ki in literarni teoretiki, kritiki, raziskovalci \u2026 Petin\u0161tiridesetletna gledali\u0161ka sre\u010danja se nam izrisujejo s prelomnimi dogajanji, o katerih danes \u017ee pi\u0161emo gledali\u0161ko zgodovino. \u010cetudi gre le za prilo\u017enostno razstavo, pa ohranjene dokumente njenih festivalskih mejnikov lahko umestimo v reprezentan\u010dne gledali\u0161ke utrinke, ki razkrivajo najtehtnej\u0161o podobo posameznega gledali\u0161kega leta, analiti\u010dno raven in pomembnost slovenskega gledali\u0161kega-scensko-uprizoritvenega trenutka in zaznamovanost njegovih desetletij v kontekstu temeljnega ter najkakovostnej\u0161ega letnega prereza slovenske gledali\u0161ke produkcije, in ki so ohranjeni v zapisanih, slikovnih, zvo\u010dnih in televizijskih ali filmskih podobah. Izjemno dragocen in neiz\u010drpen vir pa so \u0161e vedno vsakovrstna \u017eiva pri\u010devanja. Zatorej predstavljeni izbor ob mno\u017eici ohranjenega slikovnega in pisnega gradiva predstavlja utrinke prvih \u0161tirih gledali\u0161kih sre\u010danj poimenovanih \u0161e Teden slovenskih gledali\u0161\u010d ali sre\u010danje slovenskih dramskih gledali\u0161\u010d (1966 – 1969) in nato enain\u0161tirideset let Bor\u0161tnikovega sre\u010danja (1970 – 2010), kar omogo\u010da le delen prikaz posameznih “slik” teh petin\u0161tiridesetih let in morda nekaj ve\u010d obrazov, podob ljudi, ki so ga ustvarjali. A to je samo spomin. Generaciji, ki je komaj za\u010dela gledali\u0161ko \u017eivljenje, pa bodo taka spominjanja lahko prebujala nenehno nova vpra\u0161anja o tem, kdo je kdo, kdo je bil, kako je bilo \u2026, in razmi\u0161ljanja o \u010dasu, ko so gledali\u0161ki festival njegovi ustvarjalci preudarno pripravljali s spremljajo\u010dimi prireditvami – od gledali\u0161koscenskih dogodkov do pogovorov o predstavah, spremljanih s simpozijskimi dogodki, strokovno-raziskovalnimi in esejisti\u010dnimi deli in pomensko ovrednotenimi postulati: o prvih zamislih in zametkih festivala, njegovih za\u010detkih v drugi polovici \u0161estdesetih let preteklega stoletja, njegovem razvoju, o estetiki in temeljnih razmerjih do slovenske gledali\u0161ke zgodovine, odnosu do gledali\u0161kih trendov in razse\u017enosti vsebinskih ter umetni\u0161kih iskanj v posameznih slovenskih gledali\u0161\u010dih, o eksperimentu, neformalnih gledali\u0161kih asociacijah kakor tudi o umestitvi Bor\u0161tnikovega sre\u010danja na zemljevid podobnih sodobnih evropskih festivalov in o tem, kako se predstave soo\u010dajo z vzporednimi evropskimi in svetovnimi smernicami; zapisovana so zahtevna strokovna, kriti\u010dna in teoreti\u010dna razmi\u0161ljanja najeminentnej\u0161ih slovenskih premi\u0161ljevalcev o slovenski gledali\u0161ki omiki. Vsa leta je bila misel posve\u010dena najvi\u0161jim estetskim vrednotam, ki so jih dolo\u010dala desetletja dveh stoletij v razli\u010dnih dru\u017ebenih in politi\u010dnih ureditvah. Bor\u0161tnikova sre\u010danja so vselej bila tudi nepozabna dru\u017eenja. Kot praznik slovenskih gledali\u0161kih ustvarjalcev in ob\u010dinstva v soju lu\u010di in \u017earometov. So bila in ostajajo tradicionalna, eksperimentalna, avantgardna, \u0161tudijska in raziskovalna soo\u010danja, hkrati pa izzivalna izpovedna sre\u010devanja, ki jim je \u010das \u017ee vtisnil poseben status in pomen<\/em>.”<\/p>\n <\/p>\n See also: Bilten FBS, \u0161t. 1<\/a> and Pri\u010devanja: Mojca Kreft<\/a>.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Slovenski gledali\u0161ki muzej v sodelovanju s Festivalom Bor\u0161tnikovo sre\u010danje Mojca Kreft, avtorica razstave, je o njej zapisala: “\u010ce je gledali\u0161ka umetnost resni\u010dno minljiva, ker je najbolj \u017eiva in neposredna, aktualna in umetni\u0161ko najvrednej\u0161a izpoved, potem je izbrani nabor pri\u010devanjskega razstavljenega gradiva lahko skorajda le spominski in mimobe\u017een utrinek, pomensko navezan na ostaline gledali\u0161kih pripovedovanj …<\/p>","protected":false},"featured_media":8982,"template":"","categories":[409],"tags":[441,424,413],"izpostavljamo":[],"letnik":[238],"tip":[],"vrsta-razstave":[415,624],"class_list":["post-8981","dogodki","type-dogodki","status-publish","has-post-thumbnail","hentry","category-razstave","tag-borstnikovo-srecanje","tag-festival","tag-razstava","letnik-238","vrsta-razstave-obcasna-razstava","vrsta-razstave-vse-razstave"],"acf":[],"yoast_head":"\n