Razstava je lahko le skromen prikaz umetnikovega bogatega opusa – v drobcih je posku\u0161ala rekonstruirati skrivnost, ki \u010dloveka \u017eene, da postane plesalec. Izbrane fotografije, \u0161e zlasti video posnetki baletov, predstavljajo opus Janeza Meja\u010da, in seveda njegove soplesalke (Tatjano Rem\u0161kar, Majno Sevnik, Lidijo Sotlar, Lane Strani\u010d, Zofio Toth, Vido Volpi, Magdo Vrhovec) Iz\u0161la je tudi obse\u017ena monografija. Soavtorica razstave je Neva \u0160tembergar.<\/p>\n
<\/p>\n
Leta 1957 je kon\u010dal gimnazijo in Srednjo baletno \u0161olo v Ljubljani. V ljubljanskem ansamblu je bil anga\u017eiran tri leta prej, honorarno je nastopal \u017ee od leta 1953, naziv baletnega solista pa je dobil leta 1962. Od leta 1968 do 1975 se je vsako poletje izpopolnjeval v Centre de Dance Classique v Cannesu. Ljubljanskemu baletnemu ansamblu je ostal \u2013 z izjemo sezone 1965\/66, ko je bil solist baleta Stora Teatern v G\u00f6teburg \u2013 zvest do upokojitve leta 1987 in \u0161e naprej. Od kleta 1981 do 1985 in \u0161e od leta 1995 do 1998 je bil vodja ljubljanskega Baleta, pozneje pa nekaj \u010dasa pomo\u010dnik umetni\u0161kega vodje Opere in baleta SNG Ljubljana. Njegov prvi ve\u010dji korak na baletni oder je bil v sezoni 1956\/57, najprej kot prin\u010dev prijatelj Beno v Labodjem jezeru in \u0161e v glavni vlogi Mladeni\u010da v prvem delu baleta Rondo o zlatem teletu.<\/p>\n
<\/p>\n
Nato je leta 1959 alterniral v vlogi Princa v Pepelki in dve leti pozneje v naslovni vlogi Othella \u2013 bene\u0161kega zamorca. Pozneje je bil sam prvi nosilec velikih vlog. Ivan v Ognjeni ptici, Slikar v Iluzijah, Tancred v Dvoboju, Fant in Beli \u017earek v Nini, Princ v Trnulj\u010dici, Albrecht v Giselle, Komisar v Sobi, kolen v Navihanki, Krass v Spartaku, ustvarjalec naslovne vloge v \u010cude\u017enem mandarinu, Romeo in Juliji Prokofijeva in \u010cajkovskega, Razuzdan\u010devi usodi, Hamletu, \u010de na\u0161tejemo le nekatere od ve\u010d kot 50 njegovih solisti\u010dnih vlog. Veliko je nastopal tudi za televizijo v baletnih in revijskih zabavnih oddajah, ki jih je nekajkrat tudi sam koreografiral, kot koreograf pa je sodeloval tudi v razli\u010dnih slovenskih dramskih gledali\u0161\u010dih in v Trstu. Nekajkrat se je preizkusil tudi kot re\u017eiser v \u0160entjakobskem gledali\u0161\u010du v Ljubljani. Pou\u010deval je na Srednji baletni \u0161oli v Ljubljani, skoraj 20 let je vodil baletni kro\u017eek v okviru Stalnega gledali\u0161\u010da Trst, pri pou\u010devanju je dve leti sodeloval tudi z Lutkovnim studiem v Ljubljani. V letih od 1971 do 1976 je organiziral baletne koncerte v razli\u010dnih krajih Slovenije. Leta 1974 je dobil nagrado na Analu v Osjeku, leta 1976 nagrado Pre\u0161ernovega sklada za vlogo Razuzdanca, leta 1979 pa priznanje za stransko vlogo \u017denina v Vragu na vasi na 8.jugoslovanskem baletnem bienalu. Leta 2005 je Slovenski gledali\u0161ki muzej izdal monografsko publikacijo o njem, televizija Slovenija, pa je posnela film o njegovem delu. Henrik Neubauer, Obrazi slovenskega baleta, Biografski leksikon, Slovensko komorno glasbeno gledali\u0161\u010de, Ljubljana, 2008<\/p>\n
<\/p>\n