Ob obletnici smrti pesnika in dramatika Gregorja Strni\u0161e sta prof. Andrijan Lah in Katarina Stegnar pripravila recital njegove poezije.<\/p>\n
<\/p>\n
Gregor Strni\u0161a<\/strong> (1930-1987) je eden najpomembnej\u0161ih slovenskih pesnikov, dramatikov in tudi pomemben pisec mladinske knji\u017eevnosti. Strni\u0161eva mati je bila sodna uradnica, o\u010de pa knji\u017eevnik v svobodnem poklicu. Pesni\u0161tvo je Strni\u0161a torej imel \u017ee v krvi, saj je bil njegov o\u010de Gustav Strni\u0161a (1887 – 1970) pesnik in pisatelj za mladino. Od leta 1937 do 1941 je v Ljubljani obiskoval osnovno \u0161olo. \u0160olanje je nadaljeval na klasi\u010dni gimnaziji od leta 1941. Njegov \u0161tudij je bil prekinjen maja 1949, ko je bil aretiran in kasneje avgusta na sodnem procesu obsojen zaradi suma pomo\u010di pobeglim politi\u010dnim emigrantom. Obsojen je bil na \u0161tiri leta prisilnega dela. Iz zapora je bil pogojno izpu\u0161\u010den junija leta 1951. Po maturi leta 1952 se je vpisal na Filozofsko fakulteto, kjer je leta 1961 diplomiral iz angle\u0161\u010dine in nem\u0161\u010dine in prejel tudi \u0161tudentsko Pre\u0161ernovo nagrado. Med \u0161tudijem je obiskoval tudi predavanja iz akadologije (osnove sumerskega in asirsko-babilonskega jezika) in hebrej\u0161\u010dine. Leta 1957 se je vklju\u010dil v delo uredni\u0161kega odbora Revije 57 in bil eden izmed njenih ustanoviteljev. Po kon\u010danem \u0161tudiju se ni zaposlil ampak je bil vse do smrti poklicni knji\u017eevnik. Leta 1963 je spoznal Svetlano Makarovi\u010d, ki je nastopala v prvih uprizoritvah njegovih poeti\u010dnih dram. Skoraj dvajset let je pisal besedila za zabavno glasbo in leta 1962 prejel nagrado za najbolj\u0161e besedilo na 1. festivalu slovenske popevke na Bledu za besedilo pesmi \u00bbZemlja ple\u0161e\u00ab, katere glasbo je napisal Mojmir Sepe. Z denarjem, ki ga je zbral od avtorskih honorarjev, je leta 1963 odkupil lastno zaplenjeno hi\u0161o v Ro\u017eni dolini. Leta 1985 se je kot kandidat za Fulbrightovo \u0161tipendijo pripravljal na odhod v ZDA, vendar do odhoda ni nikoli pri\u0161lo, ker beograjska administracija v Washington nikoli ni poslala njegovih dokumentov. Tega Strni\u0161a ni nikoli izvedel.<\/em><\/p>\n <\/p>\n Za njegov pesni\u0161ki svet je zna\u010dilna bogata imaginacija, ki se je napajala pri vrsti arhetipskih mitov in simbolov. S svojim pesni\u0161kim opusom predstavlja samosvojo sodobno razli\u010dico simbolisti\u010dnega pesni\u0161tva. V njegovem opusu je prisotno nagnjenje k transcendenci in metafiziki. Nadaljnji razvoj njegove poezije predstavljajo njegove drame (Samorog, \u017dabe, Ljudo\u017eerci, Driada), v katerih se pogosto pojavljajo odli\u010dne vlo\u017ene pesmi. Zelo pomemben del njegovega pisanja je vpletanje pesni\u0161ke filozofije v dramski svet. Leta 1967 je prejel prvo ve\u010dje priznanje, ko se je uvrstil v antologijo Slovenska lirika (1945-1965). Za svoje delo je prejel Nagrado mesta Ljubljane, \u017dupan\u010di\u010devo nagrado, Nagrado Sterijinega pozorja in druge. Leta 1986 je za \u017eivljenjsko delo prejel Pre\u0161ernovo nagrado. Umrl je 23. januarja 1987 v Ljubljani, v mestu katerega je le redko zapustil.<\/em><\/p>\n <\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ob obletnici smrti pesnika in dramatika Gregorja Strni\u0161e sta prof. Andrijan Lah in Katarina Stegnar pripravila recital njegove poezije. Gregor Strni\u0161a (1930-1987) je eden najpomembnej\u0161ih slovenskih pesnikov, dramatikov in tudi pomemben pisec mladinske knji\u017eevnosti. Strni\u0161eva mati je bila sodna uradnica, o\u010de pa knji\u017eevnik v svobodnem poklicu. Pesni\u0161tvo je Strni\u0161a torej imel \u017ee v krvi, …<\/p>","protected":false},"featured_media":7766,"template":"","categories":[416],"tags":[21],"izpostavljamo":[],"letnik":[253],"tip":[421],"vrsta-razstave":[],"class_list":["post-7765","dogodki","type-dogodki","status-publish","has-post-thumbnail","hentry","category-dogodki","tag-dramatika","letnik-253","tip-pogovor"],"acf":[],"yoast_head":"\n