{"id":19236,"date":"2026-08-17T21:26:32","date_gmt":"2026-08-17T19:26:32","guid":{"rendered":"https:\/\/www.slogi.si\/?post_type=dogodki&p=19236"},"modified":"2026-09-02T12:37:57","modified_gmt":"2026-09-02T10:37:57","slug":"mile-korun-1928-2026","status":"publish","type":"dogodki","link":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/dogodki\/mile-korun-1928-2026\/","title":{"rendered":"Mile Korun (1928\u20132026)"},"content":{"rendered":"

\u00bbKorun je med slovenskimi re\u017eiserji zagotovo med prvimi gledali\u0161kimi avantgardisti, ki so se kongenialno uprli \u2018su\u017enjevanju\u2019 literarnemu gledali\u0161\u010du, \u010deprav sam formalno ni nikdar pripadal avantgardnim formacijam in \u010detudi v malodane eroti\u010dnem razmerju do dramskega besedila, njegovih pomenov in idej zmeraj ostaja, \u010de uporabimo njegovo duhovito sintagmo, nekak\u0161en trdovratni fundamentalist. Temelj Korunove odrske poetike sta teatrotvorni pomenski in likovno-prostorski gestus in metafora, pogostoma razigrana do surrealizma, ki gledali\u0161ko umetnino posve\u010dujeta do \u010diste, avtonomne in artisti\u010dno kristalno sublimirane gledali\u0161kosti. Njegove predstave niso nikdar, tudi ko kdaj ciljajo vi\u0161e, kot se nato realizirajo, umetni\u0161ko neanga\u017eirane. Zdi se, da ho\u010dejo in v ve\u010dini primerov tudi zmorejo navdihnjeno izumljati zmeraj nov, gledali\u0161ko nadvse vznemirljiv \u2018svetovni svet\u2019,\u00ab sta Mileta Koruna leta 2001 v knjigi One hundred Slovenian drama artists<\/em> ozna\u010dila Du\u0161an Moravec in Vasja Predan.<\/p>\n

Korun, ki je s svojimi re\u017eijami \u2013 v razli\u010dnih slovenskih gledali\u0161\u010dih jih je podpisal krepko \u010dez sto \u2013 in sicer\u0161njim gledali\u0161kim ustvarjanjem (bil je tudi scenograf, avtor dramatizacij, dramatik \u2026) odlo\u010dilno zaznamoval slovensko odrsko umetnost druge polovice 20. in za\u010detka 21. stoletja, je v gledali\u0161\u010de vstopil kot \u0161tudent arhitekture. Leta 1951 se je vpisal na Akademijo za igralsko umetnost, dana\u0161njo AGRFT, kjer je pozneje vrsto let svoje znanje predajal mlaj\u0161im rodovom gledali\u0161kih ustvarjalcev.<\/p>\n

Na za\u010detku re\u017eijske kariere je bil Korun anga\u017eiran v ljubljanski Drami, najprej kot asistent. Z nastopom ravnatelja Bojana \u0160tiha, ki je s svojo repertoarno politiko omogo\u010dal odprtost, pa je dobil prilo\u017enost za postavitve pomembnej\u0161ih besedil in ustvaril ve\u010d antologijskih uprizoritev. Med slovenskimi re\u017eiserji druge polovice 20. stoletja se je najbolj sistemati\u010dno ukvarjal s Cankarjevimi dramami, zato je njegovo gledali\u0161ko raziskovanje pogosto ozna\u010deno kot Korunova odrska cankariana. Na za\u010detku tega ustvarjalnega loka stoji igra For the good of the nation<\/em>: z uprizoritvijo leta 1958 je po dotedanjih re\u017eijskih izku\u0161njah manj\u0161ega formata \u0161ele zares debitiral v osrednjem slovenskem gledali\u0161\u010du.<\/p>\n

\u00bbLeto\u0161nja uprizoritev Cankarjeve komedije je bila prijetno presene\u010denje. Tako v re\u017eijskem kot v igralskem pogledu je bila vsa sve\u017ea, nova, odkrivala je stvari, ki jih v dosedanjih uprizoritvah tega dela nismo opazili. Z raznimi stiliziranimi emblemi in rekviziti, kakr\u0161en je marela v raznih oblikah in barvah kot simbol \u2018kranjstva\u2019, to je provincialnega okolja, z likovnimi motivi, ki so ozna\u010devali \u010das prizori\u0161\u010da \u2013 fin de si\u00e8cle, je scena zamenjala realisti\u010dno podobo odra z modernej\u0161o, ki je bila vseskoz estetska in mikavna,\u00ab je Korunovo postavitev Narodovega blagra<\/em> ocenil Vladimir Kralj.<\/p>\n

K Cankarju se je Korun kontinuirano vra\u010dal in, kot so ugotavljali mnogi, tudi natan\u010dno razbral fenomenologijo slovenskega duha. V re\u017eiserjevem opusu ima posebno mesto Offense in the Saint Florian Valley<\/em> \u2013 z uprizoritvijo te Cankarjeve farse, ki jo je pripravil na odru ljubljanske Drame leta 1965, je dodobra razburkal tedanjo gledali\u0161ko krajino, zlasti najostrej\u0161ega kritika uprizoritve, Josipa Vidmarja. Sam Korun se je pozneje spominjal, da je Cankarjevo Pohuj\u0161anje<\/em> ob\u010dutil kot tisto slovensko igro, ki najbolj omogo\u010da izlet v nekaj neznanega, novega. Leta 1976 se ga je spet lotil, in sicer v Slovenskem ljudskem gledali\u0161\u010du Celje, po dobrih dveh desetletjih je leta 1998 sledila \u0161e postavitev v Mestnem gledali\u0161\u010du ljubljanskem.<\/p>\n

Po za\u010detnem anga\u017emaju v ljubljanski Drami je Korun s svojim re\u017eijskim delom namre\u010d mo\u010dno zaznamoval tudi repertoarje gledali\u0161kih institucij izven prestolnice in se utrdil kot ena na\u0161ih osrednjih gledali\u0161kih osebnosti. Pomemben odtis je pustil tudi na ravni evropeizacije slovenskega gledali\u0161\u010da.<\/p>\n

Ob Cankarjevih dramah se je podpisal tudi pod \u0161tevilne uprizoritve del drugih slovenskih avtorjev (Daneta Zajca, Gregorja Strni\u0161e, Dominika Smoleta, Andreja Hienga, Matja\u017ea Zupan\u010di\u010da \u2026); marsikatero od teh je v njegovi re\u017eiji do\u017eivelo odrski krst. Sicer pa je njegov re\u017eijski opus zelo raznovrsten: obsega tako sodobno dramatiko kot dramsko klasiko, segal pa je tudi na podro\u010dje uprizarjanja proze \u2013 med njegovimi najvidnej\u0161imi uprizoritvami je Idiot<\/em> po romanu Dostojevskega, ki ga je v ljubljanski Drami pripravil leta 1999. Prelomne so tudi nekatere njegove uprizoritve del sodobne dramatike, denimo znamenita uprizoritev Albeejeve igre Who's Afraid of Virginia Woolf<\/em> leta 1964 ali, leto prej, prav tako v ljubljanski Drami, postavitev Behanove tragikomedije Talec<\/em>, za katero je prejel nagrado Pre\u0161ernovega sklada.<\/p>\n

Med \u0161tevilnimi drugimi nagradami, ki jih je prejel, je tudi nagrada na Sterijevem pozorju za re\u017eijo Pohuj\u0161anja<\/em> leta 1965, podeljena za novosti v re\u017eijskem postopku. V prostoru nekdanje skupne dr\u017eave so bili njegovi sve\u017ei gledali\u0161ki pristopi pozneje \u0161e ve\u010dkrat potrjeni, prav tako na Bor\u0161tnikovem sre\u010danju, kjer je za re\u017eijo prejel osem nagrad, deset njegovih postavitev pa je prejelo nagrado za predstavo v celoti. Leta 1981 je za re\u017eijsko delo prejel tudi Pre\u0161ernovo nagrado.<\/p>\n

Spo\u0161tovani Mile Korun, hvala za va\u0161e izjemno umetni\u0161ko delo in natan\u010dna gledali\u0161ka premi\u0161ljevanja!<\/em><\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Spominska slovesnost<\/strong> za Mileta Koruna bo v torek, 15. septembra, ob 12.00<\/strong> v Veliki gledali\u0161ki dvorani UL AGRFT<\/strong>.<\/p>\n

 <\/p>\n