{"id":15410,"date":"2025-02-07T10:00:50","date_gmt":"2025-02-07T09:00:50","guid":{"rendered":"https:\/\/www.slogi.si\/?post_type=dogodki&p=15410"},"modified":"2025-03-07T10:01:18","modified_gmt":"2025-03-07T09:01:18","slug":"ob-stoletnici-rojstva-andreja-hienga","status":"publish","type":"dogodki","link":"https:\/\/www.slogi.si\/en\/dogodki\/ob-stoletnici-rojstva-andreja-hienga\/","title":{"rendered":"Ob stoletnici rojstva Andreja Hienga"},"content":{"rendered":"

17. februarja 2025 bele\u017eimo stoletnico rojstva Andreja Hienga, pisatelja, dramatika, gledali\u0161kega in filmskega re\u017eiserja (Kala<\/em>, 1958), scenarista. \u017de med \u0161tudijem re\u017eije na ljubljanski Akademiji za igralsko umetnost je za\u010del re\u017eirati v Pre\u0161ernovem gledali\u0161\u010du v Kranju, zatem v Mestnem gledali\u0161\u010du Celje, nato v Kopru, Ljubljani, Mariboru in Trstu. Hiengov umetni\u0161ki razvoj je tesno vezan na formiranje modernega dramatur\u0161kega koncepta v slovenskem gledali\u0161\u010du in na uprizoritveni vzpon pod taktirko H. Gr\u00fcna, Lojzeta Filipi\u010da in B. \u0160tiha (1950\u20131970). Vpet je bil v gradnjo profila kranjskega in celjskega teatra v njunih prvih poklicnih sezonah. V osemdesetih je tudi umetni\u0161ki vodja SLG Celje in ljubljanske Drame SNG. Leta 1994 prejme nagrado kresnik za roman \u010cude\u017eni Feliks<\/em>. Umrl je 17. januarja 2000 v Ljubljani.<\/p>\n

Kot re\u017eiser se Hieng, Gr\u00fcnov in Filipi\u010dev \u0161tudijski kolega na AIU, profilira v kranjskem PG, tedaj najbolj eksperimentalnem med pokrajinskimi teatri. Preizkusi nezgodovinski, na sodoben kontekst vezan tip re\u017eije Shakespeara (Vesele Windsorke<\/em>, 1951), re\u017eira slovensko praizvedbo Williamsovega Tramvaja po\u017eelenje<\/em> (1953), v MG Celje najprej Marinkovi\u0107evo Glorijo<\/em> (1955), preizku\u0161a tudi formo gledali\u0161\u010da v krogu (Begovi\u0107, \u017dmavc). Opaznej\u0161e re\u017eije: Javor\u0161kova Kriminalna zgodba<\/em> (MG Celje, 1955), zmagovalka nate\u010daja na celjskem Festivalu slovenske in jugoslovanske sodobne drame \u2013 Javor\u0161kovo Pove\u010devalno steklo<\/em> (Drama SNG Ljubljana, 1956), drugonagrajena igra na nate\u010daju ljubljanske Drame; predstavo po \u0161estih uprizoritvah umaknejo s sporeda \u2013 Kaligula<\/em> ideolo\u0161ko spornega Alberta Camusa (Drama SNG Ljubljana, 1963) \u2013 dramski prvenec Gregorja Strni\u0161e A unicorn<\/em> (MGL, 1968). Slog Hiengove re\u017eije shaja po kritiku V. Kralju brez izstopajo\u010dih intervencij v besedilo, v afiniteti do pozornih psiholo\u0161kih analiz zna\u010dajev in razmerij med liki. Leta 1963 se odlo\u010di za vzporedno pot svobodnega knji\u017eevnika, ob Osvajalcu<\/em> pa se dokon\u010dno poslovi od gledali\u0161ke re\u017eije in se ozna\u010di za \u00bbskromnega re\u017eiserja\u00ab, reproduktivca. V pogovoru leta 1973: \u00bbTega poklica sem se izu\u010dil v \u010dasu, ko je veljalo, da je tekst primarne va\u017enosti v sestavu elementov dramske predstave (…) Tedaj se \u0161e nismo prerili do prepri\u010danja, da je napisana igra samo predloga in vzpodbuda za povsem osebno, neodvisno umetni\u0161ko izpoved. Tekstom, ki smo jih realizirali, smo rekli ‘delo’, ne ‘predloga’. Vsak \u010das ima svojo pamet.<\/em>"<\/p>\n

Kot dramatik se Hieng vzpostavi v obdobju dramaturga in dramskega majevtika L. Filipi\u010da v MGL. Osvajalca<\/em> (1970) in La\u017eno Ivano<\/em> (1973) re\u017eira Du\u0161an Jovanovi\u0107, Izgubljenega sina<\/em> (1975) pa Mile Korun. \u017de Osvajalec<\/em> osvoji nagradi na Sterijevem pozorju, Izgubljeni sin<\/em> pa pomete s konkurenco in je \u0161e ve\u010dja uspe\u0161nica. Jovanovi\u0107 in Korun nadeneta re\u017eijski podobi MGL sodobno mero; Hiengova dramska pisava slika jalov, pretekli ali sodobni, svet, kjer smisel izpuhti, posameznik se ob razkroju idealov, v katere je verjel, sesuje vase in propade.<\/p>\n

Hiengov dele\u017e je bistven za kontinuum moderne slovenske dramatike po letu 1970. Kakovostni razcvet slovenske drame po D. Smoletu in P. Kozaku iztrga gledali\u0161\u010de slepi ulici dru\u017ebene izolacije \u2013 Hieng, Javor\u0161ek, Jovanovi\u0107, Strni\u0161a \u017ee ustvarjajo mimo deskriptivnosti, ki je \u00bbpolitizirala\u00ab gledali\u0161\u010de v duhu tradicionalnega humanizma. \u00bbPodedovali smo 19. stoletje: pli\u0161, moraliziranje, pedagogiko. Godi se nam kot dedi\u010dem, ki jim je teta zapustila kup starih \u010drepinj; iz pietete, iz inertnosti, malo pa tudi iz rev\u0161\u010dine nimamo mo\u010di, da bi jih zavrgli,<\/em>\u00ab pravi Hieng leta 1970. \u00bbNemara to ni slabo, nemara celo ne more biti druga\u010de: ob rojstvih novih epoh so ljudje zmerom poenostavljali, zmerom so strnjevali pojave z alegori\u010dnimi obrazci.<\/em>\u00ab Drug pristop naka\u017ee leta 1969 Gledali\u0161\u010de Pupilije Ferkeverk, prvi simptom generacijskega razkola, te\u017enje po prevrednotenju \u010dasa kot stati\u010dne formacije in normativno dolo\u010denega estetskega ideala. Kako reagira Hieng?\u00bbGledali\u0161\u010de \u017ee dolgo, dolgo ni bilo tako svobodno in vznemirljivo, kot je danes. Gledali\u0161\u010de hodi pred nami, ki pi\u0161emo<\/em>.\u00ab Leta 1973 priznava le razvoj, ki \u00bbvaruje pred okostenelostjo in akademizmom, odkriva osnove nove senzibilnosti, razganja meglo hermeti\u010dnega lepore\u010dja, pobija tabuje, vznemirja in revoltira<\/em>\u00ab. Treba je \u00bbdojeti ali vsaj ob\u010dutiti duha nove svobode in senzibilnosti: \u010de ga bomo pisatelji znali uporabiti, utegne dramska literatura spet spregovoriti ljudem<\/em>.\u00ab<\/p>\n

Primo\u017e Jesenko, MA<\/p>\n

 <\/p>\n