Pred dnevi nas je zapustil Veno Taufer (1933\u20132023), pesnik in dramatik, prevajalec, gledali\u0161ki kritik in teatrolog, ve\u010dplastna, tudi dru\u017ebeno anga\u017eirana osebnost (med drugim soavtor Majni\u0161ke deklaracije, 1989). Kot predstavnik t. i. kriti\u010dne generacije, generacije Zajca in Strni\u0161e je bil literarni urednik Tribune, Revije 57, \u010dlan uredni\u0161tva Perspektiv, tri leta \u00bbposlovode\u010di\u00ab Odra 57. Prepovedali so dve od revij, pri katerih je sodeloval, in tako ukinili utopi\u010dni skupinski projekt prenove in pluralizacije dru\u017ebe. Eden najradikalnej\u0161ih pesnikov slovenskega modernizma, je bil v oblikovnem eksperimentiranju tudi pod vplivom prevajanih avtorjev (T. S. Eliot, W. B. Yeats, P. Weiss, T. Hughes ipd.).<\/p>\n
Kriti\u0161ko spremljanje gledali\u0161\u010da je nespregledljiv del Tauferjeve osebnosti, ki so ga javni nekrologi doslej ob\u0161li. Gledali\u0161\u010de je ob\u010dutil kot notranjo afiniteto, svoj dele\u017e v njem pa poantiral jasno in izbrano, namesto kvantitete prevlada kakovost. Cela \u0161tiri desetletja (1958\u20131998) je bilo Tauferju gledali\u0161\u010de ljubica, medtem ko je \u017eena vseskozi ostajala poezija (\u010de parafraziramo duhoviti idiom \u010cehova). Kriterije so Tauferju odlo\u010dilno formirala leta na radijskem programu jugoslovanskega dopisni\u0161tva na BBC (1966\u20131969), ko je bil London prizori\u0161\u010de ustvarjalnega vrvenja in odpiranja novih uprizoritvenih mo\u017enosti, ki jih je intenzivno spremljal, o tem poro\u010dal za Radio Ljubljana in v Na\u0161ih razgledih, nato v knjigi Ob londonskem gledali\u0161kem poldnevniku <\/em>(Knji\u017enica MGL, 1970). S povzetjem tiskane dokumentacije je popisal dejavnost in medijski odzven prvega vala eksperimentalnih gledali\u0161kih odrov v letih 1955\u20131967 za tretji del cikla \u017divo gledali\u0161\u010de<\/em> (Knji\u017enica MGL, 1975) \u2013 ta rezultat mukotrpnega dela ponuja vzgled za poznej\u0161e raziskovalce prve slovenske gledali\u0161ke preobrazbe po drugi svetovni vojni (1955\u20131967). Odrskemu eksperimentu in brbotu novih tendenc je sledil tudi v naslednji \u00bbslovenski gledali\u0161ki pomladi\u00ab, tako v institucijah kot EG Glej in Gledali\u0161\u010de Pekarna (1969\u20131977), svoje kritike iz tega \u010dasa je zbral v knjigi Odrom ob rob<\/em> (1977). Tam je zaporedje kritik prvi uredni\u0161ko nanizal po re\u017eiserjih predstav, ta pristop pa so po njem povzeli Inkret, Lukan, Novak in drugi. Odrom ob rob<\/em> poro\u010da tudi o trendih na jugoslovanskih in svetovnih gledali\u0161kih festivalih, o idejno-estetskih dilemah gledali\u0161ke avantgarde, \u0161tudijo \u010casovni stroj sedanjika<\/em> je izvorno napisal za okroglo mizo na Gori\u0161kem sre\u010danju malih odrov 1975. Dragocene vrednosti tega se je zavedal in vedel, da je to efemernost treba ujeti in jo zgodoviniti, \u0161e preden jo zbri\u0161e prvi naslednji val.<\/p>\n Tauferjeva gledali\u0161ka kritika je vsestransko informirana, pisana eksaktno, brez ideolo\u0161kih obremenitev, v zaznavi in ubeseditvah subtilna, ne trati besed in pove bistvo na izbran na\u010din, ne drenja se v ospredje, objektivnosti si ne zagotavlja z avtoritativnostjo. Zapisi, ki smo jih lahko v devetdesetih letih spremljali v Delu in v Razgledih, ostajajo v spominu, ni\u010d manj kot obravnavane predstave. \u00bbLiterarnemu opusu\u00ab, za katerega je Taufer leta 1996 prejel Pre\u0161ernovo nagrado za \u017eivljenjsko delo, tako na svojski na\u010din pripada tudi njegova gledali\u0161ka kritika, ki presega tehnicisti\u010dno minljiv pristop k pisanju. Dramatiko je pisal podobno kot poezijo, nastali sta dve pesni\u0161ki \u00bbintervenciji\u00ab v starogr\u0161ko snov: Prometej ali tema v zenici sonca<\/em> (1968) kot obra\u010dun z nihilizmom ob izku\u0161nji ukinitve Revije 57 in Odisej in sin ali Svet in dom<\/em> (1990) kot obra\u010dun z nihilizmom kot skrajnim subjektivizmom. Drugo je uprizoril Venov sin Vito Taufer, eden klju\u010dnih slovenskih re\u017eiserjev osemdesetih in devetdesetih let.<\/p>\n Leta 1985 je uresni\u010dil zamisel Mednarodnega pisateljskega sre\u010danja Vilenica. Takrat je bilo z iniciativo mogo\u010de prodreti, \u017ee 2002. pa je v Sodobnosti ugotavljal, da \u00bblahko pisatelji kaj (do)povedo politiki\/politikom komaj kdaj in komaj kaj\u00ab.<\/p>\n Od\u0161el je \u0161e eden od tistih, kakr\u0161nih ne bo ve\u010d.<\/p>\n <\/p>\n Primo\u017e Jesenko, MA<\/p>\n <\/p>\n <\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Pred dnevi nas je zapustil Veno Taufer (1933\u20132023), pesnik in dramatik, prevajalec, gledali\u0161ki kritik in teatrolog, ve\u010dplastna, tudi dru\u017ebeno anga\u017eirana osebnost (med drugim soavtor Majni\u0161ke deklaracije, 1989). Kot predstavnik t. i. kriti\u010dne generacije, generacije Zajca in Strni\u0161e je bil literarni urednik Tribune, Revije 57, \u010dlan uredni\u0161tva Perspektiv, tri leta \u00bbposlovode\u010di\u00ab Odra 57. Prepovedali so dve …<\/p>","protected":false},"featured_media":10760,"template":"","categories":[416,435],"tags":[],"izpostavljamo":[],"letnik":[382],"tip":[],"vrsta-razstave":[],"class_list":["post-10759","dogodki","type-dogodki","status-publish","has-post-thumbnail","hentry","category-dogodki","category-za-medije","letnik-382"],"acf":[],"yoast_head":"\n