Poslovila igralka Ljerka Belak, prejemnica Bor\u0161tnikovega prstana 2015. Stara je bila 73 let.<\/p>\n
\u00bbEnergija, sugestivnost, predanost, artikuliranost, duhovitost, polnokrvnost, kreativnost, nevsiljivost, niansiranost, pretresljivost \u2026 Vse to so besede, s katerimi so najpogosteje ozna\u010devali igralsko umetnost Ljerke Belak. [\u2026] Pri ustvarjanju ji je vedno najbolj pomembna iskrenost, psiholo\u0161ki vzgib in vse tisto, kar se skriva\u00a0za<\/em>\u00a0dramatikovimi besedami. Vse tisto, kar ni izgovorjeno, kar je skrivnost \u010dloveka in zna\u010daja, kar se razkrije gledalcu tako reko\u010d nehote. Prav zato so njeni liki vedno \u017eivi.\u00ab (Iz obrazlo\u017eitve nagrade Bor\u0161tnikov prstan 2015)<\/p>\n \u00bbZ zrelostjo samorastnice, z \u017elahtno \u010dustvenostjo in ostrim razumom, zlasti pre\u017eetim z neizprosnim motrenjem dru\u017ebe, protekcionizma v njej in bole\u010dega sveta socialne krivi\u010dnosti, se je vpisala na \u0161tudij dramske igre na Akademiji za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo. Pedagogi so v njej takoj na\u0161li izrazit igralski dar, velik smisel za komiko in za globoko, ljudsko prepri\u010dljivost v tragi\u010dnih stanjih dramskih junakinj, ki so ji bile dodeljene v \u0161tudij,\u00ab zapi\u0161e re\u017eiser Zvone \u0160edlbauer ob igralkini upokojitvi leta 2009.<\/p>\n \u0160tudij igre je Ljerka Belak leta 1970 absolvirala z vlogo Amande v Williamsovem Steklenem zverinjaku<\/em> in zanjo prejela akademijsko Pre\u0161ernovo nagrado. Naslednje leto je od\u0161la v Slovensko ljudsko gledali\u0161\u010de Celje in bila dobri dve desetletji \u010dlanica tamkaj\u0161njega igralskega ansambla. Med njenimi zgodnej\u0161imi vlogami je denimo Ismena v uprizoritvi Sofoklesove Antigone<\/em> pod re\u017eijskim vodstvom Francija Kri\u017eaja (1973), ki jo je po besedah kritika Ale\u0161a Bergerja \u00bbodigrala z ob\u010dutkom za lik dobrega, a pla\u0161nega, neosve\u0161\u010denega bitja, ki ne more iz svoje povpre\u010dnosti\u00ab. Sledili so raznovrstni, komi\u010dni in resnej\u0161i dramski liki; tako je na primer leta 1978 v Kri\u017eajevi postavitvi \u0160ehovi\u0107evih Kurb<\/em> ustvarila, kot beremo v kritiki Andreja Inkreta, enega v vrsti \u00bbzabavnih, vendar teatralno zahtevnih likov\u00ab znotraj uigranega, a tudi jasno individualiziranega \u017eenskega zbora. Istega leta je oblikovala tudi eno izmed, po Inkretovem mnenju, \u00bbve\u010d kot sugestivnih vlog\u00ab Treh sester<\/em> \u010cehova v re\u017eiji Vide Ognjenovi\u0107, \u00bbglasno, strastno, eruptivno, zato na koncu \u0161e toliko bolj prevarano\u00ab Ma\u0161o.<\/p>\n Leta 1981 jo je za vloge v zadnjih sezonah nagradil Pre\u0161ernov sklad, leta 1987 je za vlogo Mumije v Strindbergovi Sonati strahov<\/em> (re\u017eija Du\u0161an Mlakar) ter vlogi Dojilje in Sganarelovke v Moli\u00e8rovem triptihu Zgrabite Sganarela<\/em> (re\u017eija Vinko M\u00f6derndorfer) prejela Severjevo nagrado, dve leti pozneje Bor\u0161tnikovo nagrado za, kot je v obrazlo\u017eitvi zapisala \u017eirija, \u00bbumetni\u0161ko prepri\u010dljiv in notranje trdno zgrajen lik \u201cbera\u0161ke kraljice\u201d\u00ab, Gospe Peachum v Brechtovi Operi za tri gro\u0161e<\/em> v M\u00f6derndorferjevi re\u017eiji.<\/p>\n Leta 1993 se je odlo\u010dila, da zapusti Celje, in sprejela anga\u017ema v Mestnem gledali\u0161\u010du ljubljanskem, kjer se je kot nova \u010dlanica ansambla predstavila z \u00bbbridko potrpe\u017eljivo Lindo v pretresljivi upodobitvi\u00ab, kakor vlogo v Millerjevi Smrti trgovskega potnika<\/em> (re\u017eija \u017darko Petan) kriti\u0161ko oceni Vasja Predan. Poleg vlog v svoji novi gledali\u0161ki hi\u0161i jih je nekaj oblikovala tudi kot gostujo\u010da igralka v drugih gledali\u0161\u010dih, tako na primer \u00bbz mogo\u010dno polnokrvnostjo in s svojim \u017ee preizku\u0161enim humorjem\u00ab (Inkret) naslovno vlogo v \u0160edlbauerjevi ambientalni postavitvi Rojasove Celestine<\/em> (Primorsko dramsko gledali\u0161\u010de Nova Gorica, 1998) ali Slu\u017ekinjo Berto v Camolettijevi igri Stevardese pristajajo<\/em> (\u0160pas teater Menge\u0161, 2001), za katero je na Dnevih komedije v Celju leta 2002 prejela naziv \u017elahtna komedijantka. Leta 2003 je za vlogi Hanne Rinne in Suvi v Lund\u00e1novi igri Vedno se kdo izgubi<\/em>, ki ju je pod \u0160edlbauerjevim re\u017eijskim vodstvom ustvarila v mati\u010dnem gledali\u0161\u010du, prejela \u0161e Dnevnikovo nagrado. Ob gledali\u0161kem delu Ljerke Belak je bogat tudi seznam njenih filmskih in zlasti televizijskih ter radijskih vlog.<\/p>\n Z Ljerko Belak smo se v Slovenskem gledali\u0161kem in\u0161titutu pogovarjali 27. 10. 2015<\/p>\n