1.0SLOGIhttps://www.slogi.si/en/rich600338<blockquote class="wp-embedded-content" data-secret="bo8Fphwx74"><a href="https://www.slogi.si/en/publikacije/ljubislava-1907-3-3/">Ljubislava (1907)</a></blockquote><iframe sandbox="allow-scripts" security="restricted" src="https://www.slogi.si/en/publikacije/ljubislava-1907-3-3/embed/#?secret=bo8Fphwx74" width="600" height="338" title="“Ljubislava (1907)” — SLOGI" data-secret="bo8Fphwx74" frameborder="0" marginwidth="0" marginheight="0" scrolling="no" class="wp-embedded-content"></iframe><script> /*! This file is auto-generated */ !function(d,l){"use strict";l.querySelector&&d.addEventListener&&"undefined"!=typeof URL&&(d.wp=d.wp||{},d.wp.receiveEmbedMessage||(d.wp.receiveEmbedMessage=function(e){var t=e.data;if((t||t.secret||t.message||t.value)&&!/[^a-zA-Z0-9]/.test(t.secret)){for(var s,r,n,a=l.querySelectorAll('iframe[data-secret="'+t.secret+'"]'),o=l.querySelectorAll('blockquote[data-secret="'+t.secret+'"]'),c=new RegExp("^https?:$","i"),i=0;i<o.length;i++)o[i].style.display="none";for(i=0;i<a.length;i++)s=a[i],e.source===s.contentWindow&&(s.removeAttribute("style"),"height"===t.message?(1e3<(r=parseInt(t.value,10))?r=1e3:~~r<200&&(r=200),s.height=r):"link"===t.message&&(r=new URL(s.getAttribute("src")),n=new URL(t.value),c.test(n.protocol))&&n.host===r.host&&l.activeElement===s&&(d.top.location.href=t.value))}},d.addEventListener("message",d.wp.receiveEmbedMessage,!1),l.addEventListener("DOMContentLoaded",function(){for(var e,t,s=l.querySelectorAll("iframe.wp-embedded-content"),r=0;r<s.length;r++)(t=(e=s[r]).getAttribute("data-secret"))||(t=Math.random().toString(36).substring(2,12),e.src+="#?secret="+t,e.setAttribute("data-secret",t)),e.contentWindow.postMessage({message:"ready",secret:t},"*")},!1)))}(window,document); //# sourceURL=https://www.slogi.si/wp-includes/js/wp-embed.min.js </script>https://www.slogi.si/wp-content/uploads/2024/01/LJUBISLAVA-1907_naslovka.jpg6571048Ljubislavo je izdal založnik Lavoslav Schwentner, ki je Kristanu nekaj let pozneje natisnil tudi dramo Samosvoj. V istem formatu, s podobno secesijsko opremo in značilno tipografijo so pri Schwentnerju izhajale tudi Cankarjeve drame in vsa ostala literatura vključno z drugo izdajo Erotike (1902). Kristan in devet let mlajši Cankar sta vse do Tivolske deklaracije oziroma Kristanovega odhoda v ZDA gojila prijateljske stike. Njuni življenjski poti sta bili povezani na mnogih področjih. Oba sta bila umetnika, ki sta dejavno posegala tudi v družbeno življenje. Na splošno lahko ugotovimo, da je bil Kristan uspešnejši kot politik, Cankar pa kot pisatelj. Leta 1897 sta oba napisala svojo prvo dramo, v obdobju do prve svetovne vojne pa so njuna besedila kljub vsem oviram pogosto uprizarjali v ljubljanskem Deželnem gledališču. Na volitvah v državni zbor (1907) sta oba kandidirala na listi socialdemokratske stranke.Pisatelj, časnikar in politik Etbin Kristan (1867 – 1953) je bil močno povezan s slovenskim gledališčem. Bil je prevajalec dramskih besedil, gledališki kritik, igralec in režiser, odbornik Dramatičnega društva, predavatelj v dramski šoli, avtor člankov o dramatiki ter gledališču, predvsem pa dramatik. Njegovi prvi drami Zvestoba (1897) sledijo še Volja (1902), Ljubislava (1906), Kato Vrankovič (1909), Kraljevanje in Samosvoj (1910), Tovarna (1912), Prvi sestanek (1912), enodejanke Uspeh, Kdo je blazen? in Klub resignacija, objavljene tudi pod skupnim naslovom Iz Pavlihove zapuščine (1912). V ZDA je napisal še drame Bomba v tovarni (1915), Maščevanje (1926), Gospodar (1937),  Ob zadnji uri (1937/38), Vzajemna svoboda in Obujen spomin (1938), Svilene nogavice (1939), Na rodni grudi (1942) ter Za novi svet (1949).