Gledališče je začelo delovati v sezoni 1955/56. Prvih dvajset sezon je bilo posvečenih gledališkemu programu za otroke in mladino, pozneje pa je Mladinsko z nekaterimi najbolj odmevnimi slovenskimi uprizoritvami svojega časa preraslo v enega izmed osrednjih slovenskih gledališč. Uveljavilo se je najprej v jugoslovanskem, potem pa še v širšem mednarodnem prostoru. Ob razstavi se spominjamo Ajshilovih Peržanov (1980), Kiševe oziroma Ristićeve Misse in a minor (1980), praizvedb Filipčičevih dramskih besedil iz osemdesetih in devetdesetih let, Pipanove dramatizacije Pojevega Krokarja (1991) Sofoklovega Kralja Ojdipa (1998) in mnogih drugih uprizoritev. Mladinsko in njegov vzpon sta bila tesno povezana z oblikovalcem Matjažem Vipotnikom, ki je v času največjega razcveta Mladinskega gledališča ustvaril prepoznavno celostno grafično podobo gledališča.
