DRAMA (igra s petjem v štirih dejanjih)
NUMBER OF PERSONS: 18 (5ž 12m 1o) in »meščani, meščanke, akademični legionarji, vojaki"
PLACE AND TIME OF EVENT: V podnaslovu zvemo za čas, ki ga drama prikazuje: »Igra s petjem iz Napoleonovih časov v 4 dejanjih.« Pod seznamom oseb sta opisana tudi čas in kraj dogajanja: »Dejanje se vrši koncem XVIII. stoletja v Celju in na Beneškem na francosko-avstrijskem bojišču. Med II. in IV. dejanjem mine leto dni«.
V besedilu nam je lahko v pomoč pri natančni umestitvi dogajanja tudi omemba celjskega Siembschenskega polka oziroma regimenta (tiskana izdaja 1904, str. 20.: »Celjski polk Siembschenski« in str. 54: »regiment Siembschen«).
Joseph Anton von Simbschen (1746 – 1820) je bil avstrijski general, ki je deloval na bojiščih v Italiji. S pomočjo podatkov o gibanju njegovih čet bi lahko določili še bolj natančen datum in lokacijo bojev slovenskih oziroma štajerskih vojakov na italijanskih bojiščih.
V rokopisu, ki se je ohranil v arhivu Dramatičnega društva, so pripisani številni avtorjevi popravki, upoštevani tudi v tiskani izdaji. Včasih si je Govekar dodatno besedilo zabeležil na lističe, ki so vloženi v knjigo, zelo veliko pa je tudi njegovih skic prizorišča, ki jih je risal na hrbtne strani besedila. Prvotno je bila namreč popisana le ena stran vsakega od petinsedemdesetih listov. Na naslovnici zvezka s trdimi platnicami je tudi cenzorjevo dovoljenje za uprizarjanje, ki je datirano z 2. oktobrom 1903.
Na drugem listu je zasedba (osobe), s svinčnikom pa so dopisani priimki igralcev iz tretje uprizoritve v Ljubljani (1909).
V knjižni izdaji iz leta 1904 so v seznamu oseb napisani tudi igralci iz krstne uprizoritve, ki je bila 10. novembra 1903. Knjižna izdaja je dostopna tudi na spletu (digitalna knjižnica Slovenije):
Različica naslova v knjižni izdaji je Legijonarji, v rokopisu pa je delo naslovljeno Legionnaires. Knjižico je izdal Andrej Gabršček. Govekarjevo in Gabrščkovo sodelovanje se je začelo z zbirko kratkih zgodb Oh, these women!, ki je izšla leta 1897 v zbirki Salonska knjižnica. Sledile so ji štiri ljudske igre: Wrestlers (1899, druga izdaja 1904), Tenth brother (1901), Legionnaires (1904) in Martin Krpan (1905). Goriška tiskarna je izdala tudi Govekarjevo dramo Cramp (1910), igra Twilight pa je ostala nenatisnjena.
OZADJE NASTANKA LEGIONARJEV
Govekarjevi Wrestlers (uprizorjeni 1899) so bili velika gledališka uspešnica, ki so jo znova in znova uprizarjali, kar je avtorja spodbudilo, da je dramatiziral še enega izmed Jurčičevih najbolj priljubljenih romanov, The tenth brother. Tudi tokrat je doživel uspeh in v tretje se je lotil predzgodbe Rokovnjačev, ki jo je zasnoval popolnoma samostojno, brez prozne literarne predloge, čeprav je glavni zaplet Legionarjev – ljubezenski trikotnik – opisan oziroma prisoten tudi v romanu Wrestlers.
Krstno uprizoritev je režiral František Lier, kot avtor glasbe pa je naveden Viktor Parma.
Drugo postavitev je opravil Anton Verovšek, ki je v vseh Govekarjevih »ljudskih« igrah igral komične like. Premiera je bila 29. novembra 1904, kot glavni junak Ferdinand pa je uspešno nastopil Hinko Nučič.
Čez nekaj let je Legionarje režiral Hinko Nučič, ki je ponovno odigral tudi glavno vlogo, Ferdinanda Basaja. Basaja oziroma Nandeta je odigral tudi v Wrestling, nadaljevanju Legionarjev: Rokovnjače so v isti sezoni (in seveda vseh naslednjih) uprizarjali v ljubljanskem gledališču.
Tako kot Wrestlers, so bili tudi Legionnaires leta 1905 uprizorjeni v Trstu. Obe uspešnici je režiral Jaka Štoka. Prva mariborska uprizoritev je bila 25. januarja 1914. Nekaj mesecev pred prvo svetovno vojno je novo ljubljansko postavitev režiral Josip Povhe. Najprej je postavil na oder Rokovnjače, mesec dni pozneje pa še Legionarje. Premiera je bila 4. aprila 1914, kot zanimivost pa lahko navedemo, da je v vlogi negativca Brnjača, izvor vsega zla, nastopil Osip Šest.
Writer, editor and translator Fran Govekar (1871 – 1949) after completing his studies in Vienna, worked as a publicist and later as a magistral clerk. He also lived to see his retirement from the City Hall in 1931 as a senior magistral councilor. Throughout all periods of his writing and professional career, he was intensely devoted to the theatre: he wrote plays, translated drama texts, was secretary of the Dramatic Society and the Ljubljana Theatre, intendant and theatre director. After the First World War, he was a co-founder and member of the board of directors of the Slovenian Theatre Consortium.
Govekar began publishing short stories during his student years, influenced by naturalistic literary models. The pinnacle of his prose work is the novel In the blood (1896). Sočasno so nastajale tudi njegove gledališke igre, ki jih je oblikoval z bolj tradicionalnimi prijemi; poleg »ljudskovzgojnih« spektaklov s petjem je napisal tudi drami Cramp and Twilight.
ANTON VEROVŠEK – THE HERO OF GOVEKAR'S FOLK GAMES
The success of Govekar's dramatizations is closely linked to the humorous performances of Anton Verovšek, who in his plays played out the various registers of the simple Slovenian man, laughing, crying and loudly singing melodies. The famous interpreter of Govekar's folk heroes is in Wrestling portrayed the drunken farmer Blaž Mozol, in To the tenth brother the village specialty Krjavlje, in Legionnaires krojača Boštjana Ježa in nazadnje še junaškega Martina Krpana v odrski postavitvi istoimenske Levstikove povesti. Infantilni Boštjan Jež je vzorčni Govekarjev komični junak. Je požrešen in kratke pameti, po drugi strani pa silno dobrosrčen in dobrovoljen. Brez pomislekov se je pripravljen žrtvovati za »pravo stvar.« V ospredju je tudi njegovo deviantno družinsko življenje. Žena ga sicer pretepa in zapira, ga nagrajuje z dobro hrano ali pa mu jo odteguje; najmlajši otrok, ki je komaj shodil, mu grozi z maminim tepežkanjem, na koncu pa se vsi vsem vržejo v objem in se imajo strašno radi.
Dramsko dogajanje se začne na domu Janeza Raka. Rakova hčerka Lavra prijateljici Ani zaupa svojo ljubezen do inženirja Ferdinanda pl. Basaja. Naslednji Laurin obiskovalec je vsiljivi komisar Anton Brnjač. Kmalu se jima pridruži na odru Lavrin izvoljenec Ferdinand, tekmec pa zaradi njune očitne medsebojne naklonjenosti besen zapusti prizorišče. Ko ostaneta sama, sledi uspešna Basajeva snubitev. Naslednji, ki ju zmoti, je Lavrin oče. Načelno je z Basajevim predlogom zadovoljen, vendar se mu zdi, da trenutek ni najbolj ugoden za sklepanje zakonske zveze. Poteka namreč splošna mobilizacija: avstrijski vojaki naj bi odkorakali v boj s Francozi in Italijani: pridružil naj bi se jim tudi celjski polk. Prvo dejanje se prelevi v opereto z zborom legionarjev in na koncu še v »živo sliko« srečnih zaljubljencev in navdušenih mobilizirancev.
Po menjavi prizorišča se znajdemo na mestnem trgu, kjer gostilničar s pisarjem Rakom razpravlja o novicah z bojišča. Pridruži se jima krojač Boštjan Jež, ki bi se rad kot prostovoljec pridružil brigadi dunajskih študentov. Odhod mu preprečita žena in sinček, ki ga spodita domov in »k šivanki.«
Tudi drugo dejanje se začne s šivanjem: Ferdinand občuduje Lavrino spretnost pri izdelavi poročne obleke. Pridruži se jima Rak, ki bo zanju uredil stanovanje. Na prizorišče prihiti tudi Jež: odločil se je, da se bo kljub nasprotovanju družine pridružil prostovoljcem in zapoje dolgo in junaško vojaško pesem. Prinesel je tudi novico o kraji denarja v vojaški pisarni. V nadaljevanju ukradeni denar najdejo pri Ferdinandu in ga odženejo v zapor.
V tretjem dejanju se znajdemo v zaledju bojišča, tik pred bitko. Boštjan Jež je pobegnil ženi in se je znašel na prvi bojni črti. Legionarjem se je kot mobilizirani kaznjenec pridružil tudi Ferdinand Basaj, ki je v junaškem boju ranjen.
V zadnjem dejanju se skupaj s preživelimi legionarji vrnemo v Celje. Minilo je leto in Lavra je podlegla Brnjačevemu nadlegovanju. Komisar je med bitko prebegnil k Francozom; med tem je postalo vsem jasno, da je on krivec za krajo iz vojaške pisarne med mobilizacijo. Ukradeni denar je podtaknil Ferdinandu in se na ta način rešil tekmeca. Lavra, ki je že pokopala svojega otroka, zdaj umira v Ferdinandovem naročju, Basaj pa v obupu napove strašno maščevanje za vse krivice, ki jih je doživel.